V ponedeljek, 8. aprila 2024, je v Državnem zboru potekalo 34. nacionalno zasedanje Otroškega parlamenta, ki ga organizira Zveza prijateljev mladine Slovenije. Udeležil se ga je tudi predstavnik OŠ Majšperk NEJC BEDENIK, ki je v Ljubljano odpotoval skupaj s še štirimi mladimi parlamentarci s ptujske regije. Osrednja tema letošnjega zasedanja je bilo Duševno zdravje otrok in mladih.
Zakaj se ti Otroški parlament zdi pomemben?
Pomemben je predvsem zaradi tega, ker smo otroci dejansko slišani, prav tako zaradi obravnave aktualnih in zanimivih tem, ki pripomorejo k boljšim pogojem za šolanje učencev ter mentalnemu zdravju otrok in mladostnikov. Pomemben je tudi zato, ker smo mi tisti, ki predlagamo teme, ki so za nas aktualne.
Kaj je bila tema letošnjega OP in kakšni so bili izsledki?
Letošnja tema je bila Duševno zdravje otrok in mladih. Poudarek je bil na pomembnosti duševnega zdravja v vsakdanjem življenju, virih pomoči samemu sebi, kam se lahko obrnemo v stiski in vplivih okolja na duševno zdravje.
Mladi smo izpostavili, da nas odrasli pogosto ne razumejo, stres nam predstavljajo ocenjevanja znanja, veliko je tudi medvrstniškega nasilja in neustrezne in pretirane uporabe pametnih naprav oz. pasti na spletu.
Se ti letošnja tema zdi pomembna? Zakaj?
Glede na to, da se z duševnim stanjem srečujemo vsak dan, je vsekakor pomembna. Mladi se srečujemo z najrazličnejšimi problemi, psihičnimi stiskami, pričakovanji drugih do nas, različnimi vrstami nasilja. Pomembno je, da o tem govorimo na glas, da smo slišani, bilo bi pa tudi dobro, da smo upoštevani pri naših predlogih.
Katero temo bi ti izbral za naslednje leto?
Letos smo izbirali med različnimi predlaganimi temami, izbrana pa je bila tema šolskega sistema. Z izbrano temo se kar strinjam, ker bomo z obravnavo te teme videli napake v trenutnem šolskem sistemu in priložnosti za izboljšave. Ugotavljamo, da smo premalo slišani, ko se odloča o določenih zadevah v zvezi s šolanjem. V šolah se nam zdijo problematični učni načrti, saj vse vsebine niso tako življenjsko pomembne kot nekatere druge, o katerih premalo slišimo oz. se o njih učimo, bile pa bi nujno potrebne za življenje.
Kakšne so bile tvoje izkušnje z drugimi predstavniki?
Stike sem navezal predvsem s predstavniki ptujske regije, s katerimi smo se dobro razumeli. Zjutraj smo se skupaj odpeljali z avtobusom v Ljubljano, da se pogovorimo o razmerah na drugih šolah. Na poti tja in nazaj smo si vzeli čas, da se spoznamo, smo pa tudi debatirali o letošnji temi, o kateri smo imeli podobna stališča.
Kakšen vtis so nate naredili državni vplivniki?
Vsekakor je nova izkušnja videti državne organe, ki sprejemajo pomembne odločitve o naši prihodnosti. Pobližje smo spoznali predsednika vlade Roberta Goloba, predsednico Državnega zbora Urško Klakočar Zupančič, Luko Mesca, Mateja Tonina in druge. V živo zgledajo malo drugače, kot jih vidiš na ekranu, drugače pa so nam prisluhnili in odgovarjali na naša vprašanja in predloge. Največji vtis je name naredila predstavnica, ki je zastopala Ministrstvo za šolstvo.
Kakšne so prednosti in slabosti otroškega parlamenta?
Prednosti so, da smo otroci slišani in da so naša mnenja upoštevana, slabosti tukaj ni.
Bi lahko primerjal medobčinski OP in nacionalni OP? Kateri ti je dal boljše poglede na letošnjo problematiko?
Na medobčinskem je sicer manj različnih mnenj, manj obravnave, a podobni zaključki – na duševno zdravje vplivajo pritiski ocenjevanj, pričakovanja staršev, socialna omrežja, ideologija popolnih likov na spletu, ki te demotivirajo in »ljubljenčki« od učiteljev. Zasedanje na nacionalni ravni je boljše, ker slišiš več mnenj oz. mnenja cele Slovenije. Obravnavali smo štiri podteme – kaj je duševno zdravje (uresničevanje potencialov, uravnavanje čustva glede na okoliščine, porušeno duševno zdravje – duševne bolezni), vpliv okolja na moje duševno zdravje, moji viri pomoči in spremembe za krepitev mojega razvoja.
Nacionalni parlament ti vsekakor da širši pogled na problematiko.
Se ti zdi, da ste mladi slišani?
Mladi smo slišani, lahko bi pa bili bolj. Otroški parlament je ena takšnih akcij, namenjenih mladim, in menim, da bi jih lahko bilo še več, saj je to priložnost, kjer se imamo možnost aktivno vključevati.
Kakšni so tvoji načrti za prihodnost?
V mojih načrtih je najprej zaključiti osnovno in srednjo šolo. Vpisal sem se na ptujsko gimnazijo in z izobraževanjem nameravam nadaljevati na FERI – Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, kjer bom izbral program iz računalništva in informatike.
Izkušnja sodelovanja na OP mi je razširila obzorja, je nova izkušnja, vendar se v prihodnosti v političnih vlogah ne vidim.
Nejčevo sporočilo
Ne smemo pozabiti, da smo do sebe prijazni in spodbujajoči, saj se vse začne pri nas samih. Ne smemo pozabiti tudi na pozitiven odnos do sebe in drugih.
Pripravile in uredile učenke izbirnega predmeta šolsko novinarstvo
