1. TUJI JEZIK ANGLEŠČINA

Izbiren predmet angleščina je v osnovni šoli triletni predmet, ki se izvaja v obsegu dveh ur tedensko, tj. skupaj 204 ure ( 7. in 8. razred po 70 ur, 9. razred 64 ur ).
Učenec lahko po enem ali dveh letih učenja tujega jezika izstopi. Z učenjem tujega jezika lahko začne tudi v 8. ali 9. razredu, če ima ustrezno predznanje.
Angleščina ima tudi kot drugi tuji jezik splošno izobraževalen pomen: znanje in jezikovne sposobnosti, ki jih učenci osvajajo in razvijajo pri pouku angleščine, so pomembne zaradi neposredne uporabnosti za učence v nadaljnjem izobraževanju, kasneje pa za njihovo poklicno in stalno izobraževanje. Razvijanje komunikacijske sposobnosti vseskozi poteka v povezavi z učenjem prvega tujega jezika ter materinščino. Učenje angleščine kot izbirni predmet ima iste splošne cilje kot obvezni predmet, vendar se uresničujejo z zmanjšano intenzivnostjo in v manjšem obsegu.
Operativni cilji se razvijajo s pomočjo naslednjih jezikovnih sposobnosti: poslušanje in slušno razumevanje, govorno sporočanje, branje in bralno razumevanje, pisanje in pisno sporočanje. Tematska področja se v veliki meri navezujejo na vsebine drugih šolskih predmetov. Teme so osnova za jezikovne dejavnosti, s katerimi učenci razvijajo svoje jezikovno znanje, sposobnosti, stališča in vrednote. Pri izboru tem pa sodelujejo tudi učenci glede na svoje potrebe in interese.
Preverjanje in ocenjevanje znanja temelji na neposrednem ocenjevanju znanja v situacijah oz. dejavnostih, ki so čimbolj resnične, učenci pa se vanje lahko vživijo. Preverjanje znanja je stalni del pouka, zato poteka vsako šolsko uro. Njegov namen je povratna informacija učencu o doseženem znanju, vendar ni nujno da je vsako preverjanje znanja tudi ocenjevanje.

2. SLOVENŠČINA

2.1 ŠOLSKO NOVINARSTVO

Šolsko novinarstvo je enoletni izbirni predmet za 7., 8. in 9. razred devetletne osnovne šole. Primeren je za vse, ki jih zanima novinarstvo ter tvorjenje novinarskih zvrsti: vesti, poročila, reportaž;e, ankete, izjave, intervjuja, komentarja, uvodnika&

Učenci bodo postali prvi novinarji-osnovnošolci, ustanovili bodo uredniški odbor ter začeli urejati razredni ali šolski časopis. Naučili se bodo oblikovati besedila, pripraviti tematsko številko časopisa, pripraviti humoristično prilogo in zvočno glasilo.
Učili se bodo o informativnih zvrsteh, kjer prevladujejo podatki. Podrobneje bodo spoznali zgradbo vesti, poročila, reportaže, ankete, izjave in intervjuja. Učili se bodo tudi o interpretativnih zvrsteh, kjer prevladuje moč argumentov, mnenj in ocen. Srečali se bodo s komentarjem, uvodnikom, člankom, kolumno in pismom. Naučili se bodo, kaj je to novinarska etika.

2.2 LITERARNI KLUB

Literarni klub je enoletni izbirni predmet za 7., 8.in 9.razred devetletne osnovne šole.
Idealen je za učence, ki uživajo ob prebiranju knjig, ki znajo o prebranem kritično razmišljati. V tem predmetu se prepletata književnost in veda, ki razlaga književnost - literarna teorija. Učenci se bodo naučili analizirati prebrana besedila ter jih klasificirati po kriterijih literarne teorije. Stopili bodo v čudoviti svet romanov, dram in od. Spoznali bodo liriko, epiko in dramatiko. Pri liriki bodo obvladali simbole, metafore, zvočne stike, ritem, verz, stopice, haiku, gazele, sonete. Pri epiki bodo analizirali balade, romance, novele, črtice. Pri dramatiki bodo ločili tragedijo od komedije in tragikomedije. Razmišljali bodo o literarnem junaku. Pripravili bodo tematsko razstavo ali literarni večer.

2.3 GLEDALIŠ KI KLUB

Izbirni predmet gledališki klub je enoleten. Namenjena mu je ena ura tedensko; to je 35 oziroma 32 ur letno

CILJI PREDMETA:

Učenci se seznanjajo z dramskimi besedili tako, da jih berejo, gledajo, vrednotijo, pišejo in igrajo.
Ob seznanjanju z različnimi dramskimi besedili le-ta razčlenjujejo v smislu etičnosti, zgradbe, sporočila in igralske izvedbe.
V besedilih, ki jih spoznavajo, znajo poiskati elemente komičnosti oziroma tragičnosti. Sami očenijo igralsko izvedbo, berejo pa tudi gledališke kritike njim znanih besedil in si tako oblikujejo stališča za prepoznavanje kvalitetnih gledaliških predstav.
Sami pripravljajo uprizoritve krajših dramskih besedil ali samo odlomke daljših besedil.
Razvijajo si zmož;nosti izražanja z mimiko, kretnjami, gibanjem in imitačijo govora.
Učenci različna literarna besedila predelajo v dramsko besedilo in ga tudi sami uprizorijo. Znajo si pripraviti sceno, rekvizite, glasbo, gledališki list,...
Spoznavajo pokliče, ki so povezani z gledališčem.
Učenci se seznanjajo tudi z zgodovino gledališča; svetovnega in slovenskega.
IGRATI SVOJO VLOGO TAKO, DA NAS DRUGI PREPOZNAJO, JE TEŽKO,
ŠE TEŽJE JE IGRATI TUJO VLOGO TAKO, DA NAS DRUGI NE PREPOZNAJO.

2.3 GLEDALIŠKI KLUB

Izbirni predmet gledališki klub je enoleten. Namenjena mu je ena ura tedensko; to je 35 oziroma 32 ur letno

CILJI PREDMETA:

Učenci se seznanjajo z dramskimi besedili tako, da jih berejo, gledajo, vrednotijo, pišejo in igrajo.
Ob seznanjanju z različnimi dramskimi besedili le-ta razčlenjujejo v smislu etičnosti, zgradbe, sporočila in igralske izvedbe.
V besedilih, ki jih spoznavajo, znajo poiskati elemente komičnosti oziroma tragičnosti. Sami ocenijo igralsko izvedbo, berejo pa tudi gledališke kritike njim znanih besedil in si tako oblikujejo stališča za prepoznavanje kvalitetnih gledaliških predstav.
Sami pripravljajo uprizoritve krajših dramskih besedil ali samo odlomke daljših besedil.
Razvijajo si zmožnosti izražanja z mimiko, kretnjami, gibanjem in imitacijo govora.
Učenci različna literarna besedila predelajo v dramsko besedilo in ga tudi sami uprizorijo. Znajo si pripraviti sceno, rekvizite, glasbo, gledališki list,...
Spoznavajo pokliče, ki so povezani z gledališčem.
Učenci se seznanjajo tudi z zgodovino gledališča; svetovnega in slovenskega.
IGRATI SVOJO VLOGO TAKO, DA NAS DRUGI PREPOZNAJO, JE TEŽKO,
ŠE TEŽJE JE IGRATI TUJO VLOGO TAKO, DA NAS DRUGI NE PREPOZNAJO.

3. INFORMACIJSKO OPISMENJEVANJE

Izbirni predmet informačijsko opismenjevanje je enoletni program (35 ur), ki si ga učenči lahko izberejo v 7., 8. ali 9. razredu. Svetujemo pa, da si ga učenec izbere šele v 9. razredu osnovne šole, saj ta predmet predstavlja nadaljevanje in poglabljanje znanj in vsebin knjižničnih informacijskih znanj, ki jih od 1. do 9. razreda O` izvajata knjižničar, strokovnjak na bibliotekarskem področju, ter učitelj drugega predmeta. Ta izbirni predmet pa izvaja knjižničar sam.
Glavni cilji predmeta so:

- Razvijanje spretnosti in znanj za vsež;ivljenjsko samostojno učenje, za aktivno in račionalno pridobivanje kakovostnega znanja.
- Razvijanje sposobnosti za branje, pisanje, poslušanje, govor, opazovanje in risanje.
- Razvijanje sposobnosti za učinkovito reševanje problemov (zavedanje problema, iskanje in izbor informačij, uporaba in vrednotenje informačij).
- Razvijanje estetskih, etičnih in moralnih vrednot.
- Razvijanje načinov in spoznavnih strategij za pridobivanje, izbor, analizo, sintezo, vrednotenje, ustvarjalno rabo in predstavitev informačij na vseh področjih (govorni nastopi, priprava in predstavitev referata, seminarske naloge itd.).

Vsebina predmeta:
- Knjiž;niča kot sodobno informačijsko središče (vrste, ureditev in pomen knjižnic za vseživljenjsko učenje).
- Periodika kot vir informacij (vrste, namembnost, način uporabe, vrednotenje vsebin).
- Zbirke podatkov (klasične, elektronske, iskanje po različnih zbirkah).
- Informacija (lokacije in viri informacij ter njihovo pridobivanje).
- Bibliografije (vrste, uporaba).
- Informacijski viri pri projektnem in raziskovalnem delu (seminarske naloge, ustni nastopi, referati, avtorske pravice).

4. VZGOJA ZA MEDIJE

Izbirni predmet vzgoja za medije je sestavljen iz treh vsebinsko zaokroženih tematskih delov, oz. iz treh različnih sorodnih predmetov, ki se obravnavajo kot enoletni sklop in se izvajajo po eno uro na teden (35 ur v celem šolskem letu). Ti predmeti so:
- TISK
- RADIO
- TELEVIZIJA in INTERNET
Vsebine enoletnih sklopov se prepletajo in dopolnjujejo, vendar so zastavljene tako, da so zaokrožena celota (predmet). Zato je možno, da se učenči odločijo samo za enega od naštetih enoletnih predmetov ali pa da katerega preskočijo. Učenči, ki bodo izbrali predmet vzgoja za medije vsa tri leta, si bodo iz tem , ki se ponavljajo, pridobili poglobljeno znanje.

Vsakodnevno življenje sodobnega človeka je preplavljeno z mediji - množičnimi občili (tisk, radio, televizija, film, internet). Vsakdanja uporaba množičnih medijev je po količini takoj za spanjem in delom. Postali so del našega življenja - kot fizični prostor, ki nas obdaja.
Množični mediji imajo velikanski vpliv na delovanje, obnašanje, čutenje in na samopodobo sodobnega človeka ter na dogajanja na vseh področjih sodobne družbe.
Mediji so nam odprli neslutene mož;nosti sporazumevanja, razširjanja informačij in znanja, toda hkrati so zelo povečali tveganje družbene in osebne manipulacije.
Vsak človek, tudi zelo mlad, se mora zavedati, da množična občila niso zrčalo, ki odseva resničnost, temveč ustvarjajo svojo - medijsko resničnost. Obstaja velika nevarnost, da bo ta medijska podoba prevladala in postala nadomestilo za medsebojne odnose in realno vsakdanje življenje.
Raziskave kažejo, da številni otroci preživijo pred televizijo in internetom več časa kot v šoli; povprečno pa slovenski učeneč presedi pred televizijo skoraj 4 ure na dan. Množ;ični in predvsem elektronski mediji tako postajajo najvplivnejši vzgojitelji in učitelji. Ti vzgojitelji pa nimajo samo dobrih in pozitivnih lastnosti, zato je nujno, da si vzamemo čas za premislek, kdo deluje, zakaj deluje, za koga deluje in kako delujejo množična občila.
Razvijanje kritične zavesti do pročesov in vsebin množičnih medijev je temeljni cilj tega izbirnega predmeta. Spreminjanje učencev iz pasivnih sprejemnikov medijskih vsebin v kritične, aktivne in ustvarjalne uporabnike medijev, ki bodo znali prepoznavati, pravilno izbirati, kritično vrednotiti in uporabljati ponujene medijske vsebine.

Vsak od treh enoletnih sklopov je sestavljen iz kratkega teoretičnega uvoda, predstavitve zgodovine in skupnih značilnosti množičnih medijev ter razlik med različnimi načini in oblikami sporočanja. Nato pa sledi obravnava posebnosti posameznega medija (tiska, radia, televizije, interneta). Vsak sklop se konča z izdelavo obravnavane medijske oblike (časopisa, radijske oddaje, televizijske oddaje).

Glavne teme posameznih sklopov:
4.1 TISK
- nastanek in značilnosti tiska
- delitev tiska (znanstvene revije, časopisi, revije, dnevniki...)
- novinarsko delo in novinarska etika (obisk lokalnega časopisa Tednik Ptuj)
- oglaševanje in propaganda (analiza in sestava časopisnega oglasa)
- konstrukcija medijske realnosti (izbira informačij, pritiski na novinarje)
- delo časopisnega novinarja - izdelava časopisa (fotograf, novinar, urednik)
- demokračija in kritični medijski posameznik

4.2 RADIO
- nastanek in razvoj radia
- izrazne in tehnične posebnosti radijskega medija
- delitev radijskih postaj (obisk Radia Ptuj)
- radijsko oglaševanje in propaganda (analiza in izdelava radijskega oglasa)
- posebnosti dela radijskega novinarja - priprava radijske oddaje
- vrste medijskega občinstva
- izbiranje in predstavitev vsebin

4.3 TELEVIZIJA in INTERNET
- nastanek in razvoj televizije (TV signal, TV kamere, TV sprejemnik, kabelska in satelitska TV)
- delitev televizijskih postaj (kdo jih finančira in kako to vpliva na njihov program)
- delo televizijskega novinarja - priprava televizijske oddaje za objavo na kabelski TV
- značilnosti interneta in iskanje vsebin v svetovnem spletu
- učinki množ;ičnih medijev, posebej televizije
- mediji in idoli (kako jih TV lahko ustvari in tudi uniči)
- mediji in nasilje (nasilje na TV in kako to vpliva na naše vsakdanje ž;ivljenje)
- mediji in predsodki, stereotipi in konflikti (kako jih TV ustvarja in krepi ali tudi razrešuje)

Pri vseh treh predmetih bomo kritično obravnavali konkretne aktualne dogodke iz sveta medijev, športa, glasbe, kulture, politike, šolstva itd. Večino dogodkov, ki jih bomo obravnavali, bodo izbrali učenči sami.

5. FILOZOFIJA ZA OTROKE

Filozofija za otroke je skupno ime za obvezni izbirni predmet v zadnjem triletju; obsega 105 ur pouka (v treh letih) oziroma 1 uro tedensko. Predmet je vsako leto samostojna enota; tako da ga lahko učeneč obiskuje le eno leto. Predmet ima vsako leto svoje poimenovanje glede na spečifično vsebino. V vseh letih razvija samostojno mišljenje učenčev. Predpostavka programa je radoveden, razmišljajoč in ustvarjalen učeneč Izhodišče pouka je vsako leto druga čitanka z zgodbami iz ž;ivljenja otrok, ob katerih se razvije debata, nato sledijo vprašanja in širša razlaga vsebin, bistvo programa je v tem, da potek ure ni vnaprej določen, ampak je rezultat skupnega raziskovanja učenčev.

SPLOŠNI CILJI.
- Razvijanje lastnega kritičnega mišljenja.
- Razvijanje kulture dialoga (izražanje in zagovor lastnih stališč, mnenj, poslušanje in upoštevaje stališč drugih itd.).
- Razvijanje miselnih spretnosti (oblikovanje mnenj, analiziranje, primerjanje, razvrščanje, postavljanje vprašanj, iskanje hipotez, odkrivanje predpostavk in posledič, reševanje problemov).
Filozofski problemi prevedeni v otroški jezik vzpodbujajo radovednost, enakopravno sodelovanje v raziskovalni skupini otrok, krepijo pozitivno samopodobo in prispevajo tudi k tolerantnosti, humanosti in zavedanju človekovih pravič.

5.1 KRITIČNO MIŽ LJENJE 7. razred

Učenci razlikujejo med pojmoma odkritje in izum, naštejejo elemente raziskovalnega procesa: nejasnost, negotovost, dvom, oblikovanje problema& Ločijo resnične sodbe od neresničnih, poskušajo odkriti pomen pojma resniča. Soočajo se s predpostavkami in posledičami problema; skozi to temo se spoznajo s problemom odpora do različnosti, praznoverja stereotipov, predsodkov& Začnejo spoznavati značilnosti sklepanj in logične napake pri sklepanju, spoznajo sklepanje iz posameznega na splošno in logične napake pri posploševanju, spoznavajo funkčijo šole, opišejo čilje izobraž;evanja, razmišljajo o lastnostih popolne šole, o dolgočasnosti učenja. Razmišljajo o umu, človeku in kulturi, primerjajo različne definicije človeka, njegovega uma., spoznajo pojem kulture in z njo povež;ejo simbol, čeremonija, ritual, navada, spoštovanje, večinsko mnenje, dolžnost in pravica, pravila svoboda.
Razmišljajo o tem, kdo sem, analizirajo pojem osebnosti, razvijajo samospoštovanje. Spoznavajo in razumejo protislovne sodbe, razumejo razliko med razlago in opisom, vzrokom in razlogom; skratka razvijajo kritično mišljenje na podlagi razmišljanja in lastnih sodb.

5.2 ETIČNA RAZISKOVANJA 8. razred

Program poskuša na podlagi prebranih besedil aktualizirati izkušnje, ki jih učenči že imajo in tako navezati njihovo razmišljanje na vsakdanje življenje in situacije, kjer sami že uporabljajo moralno presojanje. Poseben poudarek je na induktivnem pristopu, kjer se do splošnih pravil pride na osnovi obravnav posameznih primerov. Učenci posebej razmišljajo in prepoznavajo pomen besed prav narobe. Razumejo razliko med moralno in nemoralno besedo prav. Prepoznajo različne rabe besede pravica. Kar je za enega pravica, je za drugega krivica.
Razlikujejo med pravičami in dolžnostmi. Oblikujejo stališča o razmerju med pravicami, privilegiji in dolžnostmi. Poskušajo se vživljati v doživljanje drugega empatija.
Analizirajo različne pomene besede svoboda; raziskujejo odnos med svobodo, svobodno voljo, determinizmom in vdanostjo v usodo. Naštevajo različne vrednote in jih razvrščajo po pomembnosti. Razpravljajo o tem, kaj je pošteno, postavljajo hipoteze o tem, ali je zakonito vselej tudi pošteno in ali je vse nepošteno tudi nezakonito. Analizirajo odnos med prijateljstvom, pravičnostjo in ljubeznijo. Razpravljajo o opravičenosti privilegijev.

5.3 JAZ IN DRUGI 9. razred

Program obsega razmišljanje o druž;bi in posamezniku. Izhodišče so konkretne situacije, na katere učenci navežejo lastno izkušnjo.
Spoznavajo razliko med naravnim in družbenim. Razlikujejo med socialnimi in drugimi odnosi.
Raziskujejo namen zakonov. Spoznavajo odnos med pravičnostjo in spoštovanjem pravic posameznika. Raziskujejo pomen trditve, da je pravica slepa. Analizirajo povezavo med nepravičnostjo in neenako porazdelitvijo dobrin. Razpravljajo o tem, ali je pravičnost v tem, da vse obravnavamo enako.

Filozofija za otroke je predmet, ki učence uči razmišljati, utemeljevati, argumentirati, diskutirati, poslušati in upoštevati tudi druge diskutante.

6. ETNOLOGIJA

SPLOŠNI CILJI PREDMETA:
- učence vzpodbujati k odkrivanju vrednot naravne in kulturne dediščine,
- krepiti pozitiven odnos do dediščine,
- pokazati učenčem možnosti, ki jih odpira področje dediščine za nove življenjske izkušnje ter možnosti za odpiranje novih znanj, pokliče itd.,
- s spoznavanjem različnih obrti vzgajati pozitiven odnos do ročnega dela,
- vzbujati zanimanje za lastno dediščino in za njeno varovanje,
- skozi spoznavanje lastnega kulturnega okolja krepiti osebno in narodno samozavest.

PREDSTAVITEV PREDMETA:
Predmetnik devetletne osnovne šole predvideva 1 uro tedensko v 8. razredu z vsebino Etnologija, načini življenja in kulture in 1 uro tedensko v devetem razredu s tematiko Dediščina in način življenja.
Predmet je v celoti temelj domovinske vzgoje in tako prispeva k oblikovanju narodne zavesti, saj je eden od temeljnih ciljev predmeta oblikovanje pravilnega odnosa mladega človeka do lastne istovetnosti in domovinske vzgoje ter odkrivanje vrednot v vseh obdobjih zgodovinskega razvoja.
Učni načrt tega izbirnega predmeta priporoča, da se v obeh razredih pripravita ekskurziji z obiskom strokovne ustanove s področja etnologije ter srečanja z etnologi in njihovim načinom dela.
Prav tako naj bi učenci ob koncu obeh razredov v sklopu tega predmeta pripravili etnološki razstavi na izbrano temo vezano na domače okolje.

6.1. SREČANJA S KULTURAMI
8. razred: 35 ur (1 ura tedensko)
C ILJI:
- seznanijo se s temeljnimi pojmi kot so kultura, dediščina, identiteta, narod, itd.,
- spoznavajo načine raziskovanja dediščine in njenega ohranjevanja z etnološkega vidika in vidikov drugih strok, ki se ukvarjajo z dediščino,
- seznanijo se s prizadevanji za ohranitev svetovne dediščine.

PREDSTAVITEV:
V 8. razredu se učenči pri tem izbirnem predmetu seznanijo s temeljnimi pojmi etnologije. Spoznajo sestavine vsakdanjega načina ž;ivljenja v domačem kulturnem okolju in jih primerjajo z drugimi.
Skozi leto učenči spoznavajo različnost kultur, različnost načinov življenja, rasne različnosti, verske različnosti, politične različnosti. .
Seznanijo se z vedami, ki se ukvarjajo z raziskovanjem načina življenja in dediščine s poudarkom na etnologiji.

6.2. SODOBNOSTI Z RAZSEŽNOSTMI DEDI` ČINE
9. razred: 35 ur (1 ura tedensko)
C ILJI:
- na osnovi pridobljenega znanja v 8. razredu podrobno spoznavajo posamezne sestavine načina življenja,
- ob seznanitvi s paleto kulturnih oblik in načinov življenja učenči odkrivajo posamezna področja, ki so jim še posebej blizu (način življenja otrok, kultura ugre, kulinaručna kultura,& ),
- spoznavajo, da so posamezne kulturne sestavine (hrana, bivanje, petje, oblačila,& ) vzročno povezane med seboj.

PREDSTAVITEV:
V 9. razredu pri tem predmetu na osnovi terenskega dela in primerjalni študiji po literaturi ugotavljajo različnost kultur in načinov življenja. Pri tem se osredotočijo na naselbinsko kulturo, kulturo stavbarstva in bivanja, na kulturo kulinarike in prehranjevanja, kulturo gostoljubnosti, kulturo oblačilnega videza, kulturo šeg in navad, kulturo društvenega in družabnega življenja in kulturo ustnega slovstva. Rezultat terenskega dela v njihovem domačem kulturnem okolju je razstava, ki vključuje vse segmente zgoraj navedenih vsebin.

NAČINI OCENJEVANJA:
Praviloma ena očena od 1-5 v redovalnem obdobju. Ocenjujejo se tudi praktični izdelki v učenčevi mapi (zbrano gradivo, stare fotografije, poročila, ankete, intervjuji, izdelava modela lastnega naselja, ipd.).

7. GLASBA

To področje uvrščamo med druž;boslovno humanistične vsebine. Sem spadajo trije izbirni predmeti:

- Ansambelska igra

- Glasbena dela

- Glasbeni projekt

Vsak od njih podpira vertikalno nadgradnjo, dopuščajo pa tudi izbor posameznega enoletnega programa.

7.1 ANSAMBELSKA IGRA
(35 ur letno, v 9. razredu 32 ur)

1.1.1 Učenci razvijajo naslednje DEJAVNOSTI:

- izvajanje

- ustvarjanje

1.1.2 VSEBINE, ki jih učenci pridobivajo:

- dihalne vaje, vaje za dikčijo, oblikovanje vokalov
- urjenje motorike in koordinačije gibov na lastnih glasbilih
- tehnične vaje za posamezna glasbila
- simboli, ki so v partituri, interpretačijske oznake
- izvajanje predlagane literature
- oblikovanje lastne zvočne zamisli ali glasbene oblike
- diskusija o celotni vsebini
- oblikujejo samostojni program prireditve

7.2 GLASBENA DELA
(35 ur letno, v 9, razredu 32 ur)

1.2.1 Učenči razvijajo naslednje DEJAVNOSTI:

- aktivno sprejemanje (analitično poslušanje)

1.2.2 VSEBINE, ki jih učenci pridobivajo:

- izražanje glasbenih doživetij v drugih oblikah umetniške komunikacije
- pesem, pesem brez besed, samospev
- suita, sonata in druge glasbene oblike skozi stoletja
- ljudski, avtohtoni posnetki in priredbe
- obisk treh glasbenih prireditev
- glasbeni slovar, glasbeni leksikon

7.3 GLASBENI PROJEKT
(35 ur letno, v 9. razredu 32 ur)

1.3.1 Učenci razvijajo naslednje DEJAVNOSTI:

- izvajanje

- ustvarjanje

- aktivno sprejemanje

- raziskovanje

1.3.2 Vsebine, ki jih učenci pridobivajo:

- izvedejo spevoigro, glasbeno pravljico, musical
- glasbena oprema šolskega radia
- raziskujejo ljudska glasbila, pesmi,
- raziščejo znanega glasbenega ustvarjalca in njegovo delo
- znani poustvarjalci glasbe
- dejavnost glasbene šole
- glasbena literatura
- likovni izdelki učencev na glasbeno tematiko

8. UMETNOSTNA ZGODOVINA

Obvezni izbirni program umetnostna zgodovina ima temeljni cilj in namen, da učence vpelje v svet umetnostnih spomenikov od davnine do današnjih dni. Učencu daje široko kulturno izobrazbo, mu odpira vrata v v svetovno in slovensko umetnost. Prek seznanjanja z umetnostjo domačega okolja si učenec oblikuje narodno zavest in samospoštovanje.
Predmet učenca navaja na občutljivost in kritično sprejemanje likovnih stvaritev, navaja k varovanju kulturne dediščine, razumevanja različnih izraznih načinov v umetnosti, spodbuja k samostojnemu vrednotenju in doživljanju umetnin. Predmet ni naravnan v kopičenje podatkov, temveč v razumevanje likovnih stvaritev.
Pouk je naravnan tudi na obiskovanje muzejev, galerij itd&
Obvezni izbirni predmet umetnostna zgodovina je zasnovan v treh enoletnih vsebinsko sklenjenih sklopih.
Učencu omogoča, da se za predmet odloči v 7., 8. ali 9. razredu oziroma v vseh treh razredih.
Predmetu je namenjena 1 ura tedensko (35 ur oz. 32 ur letno). V 7. razredu se spoznajo s temeljnimi ikonografskimi pojmi (portret, pokrajina, tihožitje& ) in se poskušajo z ubesedenjem likovne analize.
Kaj nam govorijo umetnine
Izražanje vsebine v umetnosti in ideje, ravni, ki jih dosega umetnost, opredeljevanje podob, podoba človeka v likovni umetnosti, žanrska, mitološka, nabožna upodobitev, upodobitev narave, ikonografija, spreminjanje vsebine;
V 8. razredu se spoznajo z okoliščinami nastanka in umetnostnim slogom kot slogom druž;be, pa naj se preskusijo v predstavitvi v povezavi z občo zgodovino, zgodovino književnosti Slovencev in drugih narodov ter zgodovino verstev.
Življenje upodobljeno v umetnosti
Družbeni okvir za nastanek umetnine, zgodovinske in verske okoliščine in umetnikovo osebno raziskovanje, od življenja v prazgodovini do egipčanske, grške, rimske umetnosti, meščanstvo poznega srednjega veka, od renesanse do baroka, rokokoja in preko družbenih in umetniških dogajanj vse do 20. stoletja.
V 9. razredu se spoznajo z osnovami stilistike, naj spoznanja pri pouku analiziranih spomenikov prenesejo na sorodne ustvaritve, izbrane bodisi iz Slovenije ali iz širšega okolja.
V vsakem razredu je mogoče zasnovati projektno delo, ki naj motivira učence pri pridobivanju novih spoznanj, vrednotenj, razmišljanj&
Dobro dopolnilo in avtentični pripomoček je mapa z izrezki iz časopisov, revij, koledarjev, ki si ga omisli vsak učenec in kamor si zapisuje vse podatke o avtorju in delu.
Oblika in slog
Grška umetnost in stebrni redi, rimska umetnost in arhitektura za javno rabo, visoki srednji vek gotika gradovi, katedrale, renesansa iskanje antičnih tradicij, od baroka do realizma- slogovne značilnosti, umetnost okoli leta 1900, modernizmi v umetnosti:

9. TURISTIČNA VZGOJA

ŠTEVILO UR: 1 ura tedensko oz. 35 ur letno
CILJI:
- učenci se seznanijo z osnovami turizma v domačem okolju in v Sloveniji,
- se vključijo v turistično življenje domačega kraja,
- spoznavajo turistične pokliče in možnosti zaposlovanja v turističnih dejavnostih ter razvijajo sposobnosti za opravljanje najrazličnejših del v turizmu,
- spoznavajo način pridobivanja in posredovanja informacij v turizmu in o turizmu,
- spoznavajo in se pripravljajo za sodelovanje v turističnem društvu,
- razvijajo sposobnost kulturnega komuničiranja in javnega nastopanja.

PREDSTAVITEV PREDMETA:
Turistična vzgoja je enoletni izbirni predmet, namenjen učenčem od 7. do 9. razreda. Temeljni namen predmeta je vzgoja učenčev za pozitivni odnos do turizma in turistov. Učenčem naj bi vzbudil zanimanje za turizem kot mož;no področje njihovega prihodnjega pokličnega ali ljubiteljskega dela ter jih motiviral za pridobivanje znanja o turizmu kot druž;benem gibanju in perspektivni gospodarski dejavnosti v domačem kraju, širši okolici in državi.
Predmet povezuje in nadgrajuje znanje, ki ga učenči pridobivajo pri drugih predmetih in dejavnostih, zlasti pri geografiji, zgodovini, slovenščini in tujem jeziku, pa tudi pri gospodinjstvu, likovni in glasbeni vzgoji, naravoslovju in tehniki ter pri interesnih dejavnostih, zlasti pri turističnem krožku.
NAČINI OCENJEVANJA:
Praviloma ena ocena od 1-5 v redovalnem obdobju. Ocenjujejo se tudi praktični izdelki v učenčevi mapi (zbrano gradivo, poročilo, ankete, intervjuji, izdelava turističnega prospekta, ipd.).

11.VERSTVA IN ETIKA

SPLOŠ NI CILJI PREDMETA:
- pridobivanje znanja in boljša razgledanost s področja verstev in etike,
- razvijanje spoštovanja in soočanje z ljudmi različnih nazorov,
- spoznavanje vloge verstev pri oblikovanju različnih civilizačij, posebej krščanstva pri razvoju evropske kulture in oblikovanju slovenskega naroda,
- priprava na kritičnost do negativnih pojavov v zvezi z religijo (nespoštovanje enakopravnosti pripadnikov različnih religij, nestrpnost, fanatizem, ideološki/verski monopol),
- razvijanje sposobnosti razumeti druge ljudi, z njimi sodelovati, biti solidaren in pripravljen sporazumno (dialoško) reševati konflikte,
- razvijanje zmož;nosti etične presoje in pripravljenosti za (so)odgovornost zase, druge ljudi in naravo,
- priprava učencev na kritičen in konstruktiven vstop v pluralno družbo, še posebej glede na njeno versko in etično pluralnost.

PREDSTAVITEV PREDMETA:
Predmet je trileten (7. razred- Verstva in etika I, 8. razred-Verstva in etika II in 9. razred-Verstva in etika III). Učni načrt in njegovo izvajanje omogočata učencem, da smiselno izberejo predmet tudi za leto ali dve, čeprav je njegov namen čeloviteje uresničen le v triletnem obsegu.
Predmet predstavlja razširitev znanja obveznih predmetov. Ne predstavlja verske vzgoje, ki je stvar vsakega posameznika oz. družine, ampak pomaga razumeti resnost in pomen verskih ter etičnih vprašanj.
Izbirni predmet navaja in pripravlja učence, da zrelo premišljujejo ter se sproščeno in spoštljivo pogovarjajo o religiji ter osebnih in družbenih vprašanjih.
Predmet je tako namenjen učenčem, ki imajo doma (krščansko) religiozno vzgojo, pripadnikom drugih religij in učenčem brez domače religiozne vzgoje ter opredelitve. Za slednje je predmet lahko celo prvo izčrpnejše strokovno utemeljeno seznanjenje s svetom verstev, še posebej pa s pregledno podobo krščanstva.

11.1. VERSTVA IN ETIKA I
7. razred: 35 ur ( 1 ura tedensko)
CILJI:
Učenec/učenka
- pozna imena štirih svetovnih verstev in jih zna geografsko opredeliti,
- ve, da verstva razlikujemo po tem, da se ljudje zbirajo v (različnih) svetiščih
- pozna vse tri verske skupnosti pri nas,
- ve, da verstva vsebujejo tudi pravila za vsakdanje življenje; zna navesti primere takih pravil iz krščanstva in vsaj še enega drugih svetovnih verstev.
PREDSTAVITEV:
Učenci pri tem predmetu v 7. razredu spoznavajo svetovna verstva (krščanstvo,islam in budizem). Pri tem učenci prejemajo osnovne informacije o verstvih, seznanjajo se s temeljnimi verskimi teksti (Biblijo, Koranom in teksti iz budizma) in odnosi med krščanstvom, judovstvom in islamom.
V tem letu predmet obsega tudi izbor ene izbirne teme iz področja etike (npr. Vzori in vzorniki, Enkratnost in različnost,& ).

11.2. VERSTVA IN ETIKA II
8. razred: 35 ur (1 ura tedensko)
C ILJI:
Učenec/učenka
- zna navesti in na kratko opisati nekaj primerov različnih oblik verskih združenj/skupnosti,
- zna navesti in opisati vsaj tri značilne velike verske praznike (iz vsaj dveh različnih verstev),
- pozna vsaj tri simbole različnih verstev in zna pojasniti pomen, ki ga v teh verstvih imajo.

PREDSTAVITEV:
V 8. razredu je tež;išče obravnave skupnost v kateri ž;ivijo in etika medčloveških odnosov različnih verstev. Učenci se seznanijo z osnovnimi vidiki verstev: religiozna skupnost, rituali, simboli, opredeljevanje smisla življenja v različnih religijah, življenjska vodila različnih religij.
Pri pouku je v tem razredu pri izbirnih temah v ospredju obravnava »življenjskih tem«, kot so družina, prijateljstvo, ljubezen, egočentričnost in solidarnost v stiskah, delo in poklic.

11.3. VERSTVA IN ETIKA III
9. razred: 32 ur (1 ura tedensko)
C ILJI:
Učenec/učenka
- pozna pomen besede Biblija in ve, da je Biblija zbirka knjig (spisov), ki se delijo na Staro in Novo zavezo,
- pozna in zna argumentirati krščansko pojmovanje enakosti in bratstva vseh ljudi,
- pozna in razlikuje verske nauke o neumrljivosti duše, ponovnih rojstvih (reinkarnacije), karme, vstajenja in večnega življenja z Bogom,
- ve, da se verstva še posebej soočajo s stiskami življenja: obstoja in minljivosti, življenja in smrti, sreče in trpljenja, dobrega in zlega.

PREDSTAVITEV:
V 9. razredu je temeljna in težiščna kategorija oseba, njena odgovorna dejavnost v svetu in
skupnosti. Religiološko je pouk v tem razredu osredotočen na obravnavanje krščanstva, skupaj z njegovimi viri (Biblija), in smeri (razsvetljenstvo, kritika religije, humanizem), ki so iz njega izšle.
Posebej so prikazani odgovori različnih verstev na vprašanje smisla življenja, reinkarnacije, karme, ponovnega vstajenja in večnega življenja z Bogom.

NAČINI OCENJEVANJA:
Učenci so pri predmetu ocenjeni v vsakem redovalnem obdobju s številčno oceno od 1 do 5.

12. RETORIKA (9. razred 32 ur letno)

CILJI PREDMETA:

Jezik je lep zaklad, nemara najlepši na svetu:
Kdor ga kroti s, svet hvalo ti ve za zmerno besedo,
suči ga drugim na zlo brž; sam še kaj hujšega slišiš!

(Heziod)

Retorika ni znanost niti umetnost, temveč veščina uspešnega izražanja svojih stališč, zato se je je možno naučiti.
Pri predmetu učenci spoznavajo, kaj je retorika, sprehodijo se skozi zgodovino retorike od antike, ki je retoriko častila kot prvo izmed veščin, preko srednjega veka, do današnjih dni, ko se pomen retorike ponovno počasi oživlja.
Učenci se učijo javnega nastopanja in jasnega in uspešnega zagovarjanja svojega mnenja; učijo se svoje izjave argumentirati tako, da sogovorča prepričajo, učijo se poslušati in razumeti druge. Spoznavajo, kako pomemben je spomin in dobro poznavanje jezika ter pomenov besed pri sestavi govora oziroma zagovarjanju svojih stališč. Spoznavajo in razumejo, kako pomembna je za dober nastop neverbalna komunikacija (govorica telesa- drža, obraz oči, gibi), spoznajo pomen poudarka posameznih besed, misli, kako se približati sogovorcu, kako ga prepričati, da te bo poslušal&
Berejo različne uspešne zgodovinske govore in jih razčlenjujejo; ugotavljajo, kako povedano vpliva na poslušalče v različnih okoliščinah, kaj govorniku daje spoštovanje (položaj, razum, čustva etos, logos, patos). Sami pripravljajo govorne nastope, poslušajo svoje sošolce in ocenjujejo njihove nastope. Razmišljajo, kako lahko iste vsebine različno ubesedijo, da pri različnih poslušalcih dosežejo zaželeni učinek.
Zapisana beseda je mrtva in nepremična, živa beseda pa je seme, ki se zaseje v duše, kjer požene kal in se razmnož;i.
(Platon)

13. LIKOVNO SNOVANJE

Obvezni izbirni program
Likovno snovanje dopolnjuje vsebine rednega pouka likovna vzgoja. S praktičnim delom učenči poglabljajo razumevanje prostora, izražajo občutja, oblikujejo stališča in vrednote, povezujejo pojme iz likovne teorije, zgodovine umetnosti in likovne tehnologije. Kontinuirano pa se povezujejo tudi s pojmi v vsebinah rednega predmeta likovna vzgoja in drugih predmetnih področij.
celotna dejavnost predmeta temelji na zagotavljanju materialnih in konceptualnih pogojev za razvoj likovne ustvarjalnosti. Predstavlja nadaljevanje likovnega raziskovanja sveta, posebnosti likovnega izražanja, nadgrajevanja, poglabljanje posluha za likovna dela umetnikov, uporabnih predmetov in likovne problematike v okolju sodelovanju v kulturnem življenju v okolju ter razumevanju sodobne vizualne komunikacije.
Pri teoretičnem in praktičnem delu učenec razvija občutljivost zaznavanja, likovno ustvarjalno mišljenje, emocije, motorično občutljivost zaznavanja, vizualni spomin, domišljijo in spretnost.
Vsebina v učnem načrtu za obvezni izbirni predmet je oblikovana in prilagojena starostni stopnji v 7., 8. in 9. razredu, tako, da učenči pridobijo osnovni vpogled v sodobna likovna dogajanja. Priporočena je uporaba fotografiranja, fotokopiranja, skeniranja itd&
Za izvajanje programa je namenjenih 105 ur po ena ura tedensko, priporočena je blok ura 2 uri / 14 dni.
Približno enako število ur je namenjenih vsem načrtovanim področjem po posameznih razredih.
Učenci lahko izbirajo med eno, dve ali tri leta trajajočimi programi likovne dejavnosti.
Pri tretjini razpoložljivih ur (12) je potrebno pri izvedbeno zahtevnejših nalogah deliti učence v dve skupini.
Pri vrednotenju učenčevega dela in zapisu dosežkov ni samo ocena izdelka, temveč tudi učenčevega dela, ki temelji na napredovanju v celotnem učnem procesu.
Za izvajanje programa je potrebno zagotoviti potrebne materialne pogoje.

13.1 LIKOVNO SNOVANJE I (7.razred)
Načrtovana področja risanje, slikanje in kiparstvo zaokrožajo vsebine likovnih nalog tako, da lahko učenci zaključijo eno leto trajajoči program, ki je namenjen predvsem razvoju likovnih zmožnosti in razvoju kreativnosti.
Področja:
Risanje: linearni elementi in kompozicijska načela, prikazovanje materialnosti površin, pisana in tiskana pisava in risba.
Slikanje: komponiranje barvnih ploskev in njihovo mehko učinkovanje, komponiranje barvnih ploskev in njihovo trdo učinkovanje, moda.
Kiparstvo: kiparski elementi.

13.2 LIKOVNO SNOVANJE II (8.razred)
Načrtovana področja risanje, slikanje, grafika, prostorsko oblikovanje in kombinirana likovna področja. Program učencem omogoča poglobljeni razvoj, zmožnost opazovanja predmetov in prostora, tridimenzionalnega oblikovanja ter pravilnega upodabljanja na dvodimenzionalni ploskvi.
Področja:
Risanje: likovni prostor, vidno ravnovesje na ploskvi, črta, ki nastane z gibanjem točke.
Slikanje: glasba kot likovni motiv.
Grafika: uporabna in umetniška grafika.
Prostorsko oblikovanje: umetnost oblikovanja prostora.
Kombinirana likovna tehnika: od pojma do znaka.

13.3 LIKOVNO SNOVANJE III (9.razred)
Omogočimo učencem samostojneje združevati likovna spoznanja na teoretičnem in praktičnem področju pri vsebinah risanja, kiparstva, prostorskega oblikovanja in vizualnih komunikacij.
Področja:
Risanje: zlati rez, obrnjena perspektiva, aspektiva, anamorfoza
Kiparstvo: kip in ambient
Prostorsko oblikovanje: načrtovanje prostorskih sprememb v domačem okolju.
Vizualne komunikacije: vidna sporočila in likovna vsebina, vizualni mediji.

14. DRŽAVLJANSKA KULTURA

9. razred: 32 ur
CILJI:
Predmet drž;avljanska kultura skuša doseči naslednje splošne čilje:
- spoznavanje temeljnih načel, pojmov in vrednot, ki označujejo naravo
- demokratične ureditve in spoznavanje nastanka modernih oblik družbenega
življenja,
- razvijanje strpnosti do različnih družbenih skupin in razumno razreševanje
medosebnih in družbenih konfliktov,
- spoznavanje najpomembnejših mednarodnih organizačij (Svet Evrope, OZN,
UNESCO, itn.) ter spoznavanje temeljnih dokumentov in listin o človekovih
in otrokovih pravicah,
- razvijanje demokratične komunikacijske kulture (oblikovanje, izražanje in
utemeljevanje lastnih in tujih stališč, mnenj in nazorov, ter iskanje konsenza);
razvijanje socialnih veščin, kot so npr. sodelovanje pri odločanju, aktivno
vključevanje v ožjo in širšo skupnost,
- prepoznavanje različnih pojavnih oblik nepravičnosti, neenakosti in
diskriminacije, pristranskosti, stereotipov in predsodkov ter prepoznavanje
kršitev posameznih pravic v konkretni situaciji.

PREDSTAVITEV PREDMETA:
Izbirni predmet državljanska kultura je enoletni izbirni predmet v 9. razredu osnovne šole. Namenjena mu je 1 ura tedensko (32 ur letno).
Predmet se navezuje na obvezni predmet državljanska vzgoja in etika ter predstavlja poglabljanje in razširitev sposobnosti in znanj iz tega predmeta. Zaradi vsebin, ki izhajajo iz ožjega in širšega okolja učencev (družina, vrstniki, mediji,..), državljanska kultura poleg učne snovi, predpisane v učnem načrtu, namenja veliko pozornosti aktualnim temam iz socialnega, kulturnega in političnega področja. Združuje spoznavanje temeljnih dokumentov, listin in dogodkov, ki so vezani na civilno, družbeno, medkulturno, politično in splošno civilizacijsko tematiko.
Delo pri predmetu tako prispeva k razvijanju avtonomnega in kritičnega dojemanja aktualnih problemov, razpravljanju o njihovih rešitvah, k razvijanju tolerantnosti, strpnosti in odprtosti ter sprejemanju in razumevanju različnosti.

NAčINI OCENJEVANJA:
Učenci so pri predmetu ocenjeni v vsakem redovalnem obdobju s številčno očeno od 1 do 5.

15. ASTRONOMIJA

Predmet je sestavljen iz treh neodvisnih sklopov:

Učeneč lahko izbere enega dva ali vse tri sklope.

15.1 Sonce, Luna, Zemlja 35 (32) ur
Obravnava Sonce kot vir svetlobe, Sonce Luna in Zemlja so krogle, Zemlja in Luna imata trdno površino z kraterji in gorami, Sonče je bolj oddaljeno kot Luna, heliocentrični pogled, pogled na Sonce Luno in Zemljo iz vesolja, pogled na Sonce in Luno z Zemlje.

15.2 Daljnogledi in planeti 35 (32) ur
Obravnava lastnosti svetlobe, projekčijo predmetov na zaslon, opazovanje predmetov z lupo, opazovanje projičirane slike z lupo in koncept daljnogleda, kroženje planetov okoli Sonca, pogled na osončje iz vesolja, umetni sateliti in poleti v vesolje.

15.3 Zvezde in vesolje 35 (32) ur
Obravnava oddaljenosti zvezd, metodo paralakse, opazovanje gruče zvezd, opazovanje Rimske ceste, slike drugih galaksij, vesolje kot celota.

Predmet ASTRONOMIJA zadosti potrebi mladega človeka, da raziskuje svoj položaj v svetu glede na različne relacije jaz, Zemlja, Sonce in ostalo vesolje.
30 % ur je nerazporejenih, zato bo možno teme izbrati glede na interese učencev. Uporabljali bomo vsa sodobna sredstva poučevanja (video posnetke, teleskopske fotografije, računalnik z MP projektorjem, računalniške simulacije in spletne strani na internetu).

16. BIOLOGIJA

16.1. RASTLINE IN ČLOVEK

Predmet RASTLINE IN ČLOVEK lahko učenec prvič izbere v kateremkoli razredu
(od 7. do 9. razreda) in sičer v obsegu 35 ur.
Pri izbirnem predmetu RASTLINE IN ČLOVEK učenci poglobijo, razširijo in nadgradijo že osvojeno znanje pri BIOLOGIJI. Trdneje povežejo teorijo z vsakdanjim življenjem. Spoznajo terensko in eksperimentalno delo. Poglabljajo spoznanja o nujnosti varovanja narave in živih bitij v njej. Povezujejo biološko znanje s strokami in poklici, ki temeljijo na biološkem znanju. Učenci poglabljajo in razširjajo spoznanja o soodvisnosti živali in rastlin. S tem spoznajo tudi pomen rastlin v človeškem življenju in izoblikujejo pozitiven odnos do njih. Izbirni predmet ima namen poudariti in spoznati, kako pomembne so rastline in kako pomembno je prav varovanje rastlin in njihovih življenjskih okolij. Hkrati naj bi učenci spoznali, da spremljajo rastline človeka že od njegovega nastanka-da so mu bile vedno posreden ali neposreden vir hrane, zdravja, zaščite itd.
Prav zaradi uporabnosti rastlin je človek mnoge od njih prenesel v svoj dom ali v njegovo bližino. Mnoge rastline je človek z umetnim izborom spremenil, jih požlahtnil in vzgojil številne nove vrste.
Pri izbirnem predmetu RASTLINE IN ČLOVEK spoznajo učenci različne rastline in njihovo uporabno vrednost, pa tudi njihovo ogroženost. Spoznajo, da je veliko rastlin v Sloveniji ogroženih zaradi človekovega nerazumnega delovanja. Spoznajo, da pomeni ogrožanje in propadanje rastlinskih vrst tudi siromašenje narave in okolja.
Pri izbirnem predmetu RASTLNE IN ČLOVEK se obravnavajo naslednji tematski sklopi:
Uporabnost rastlin
Rastline v človekovi prehrani. Alge-vir hrane za novo tisočletje
Zdravilne rastline
Rastline v živalski prehrani in industriji (krmne in industrijske rastline)
Okrasne rastline

16. 2. RAZISKOVANJE ORGANIZMOV V DOMACI OKOLICI

Predmet RAZISKOVANJE ORGANIZMOV V DOMAČI OKOLICI lahko učenec prvič izbere v kateremkoli razredu (od 7. do 9. razreda ) in sicer v obsegu 35 ur.
Pri tem izbirnem predmetu učenci poglobijo, razširijo in nadgradijo že osvojeno znanje pri BIOLOGIJI.
Pri izbirnem predmetu RAZISKOVANJE DOMAČE OKOLICE učenci poglobljeno spoznajo odnose med živimi bitji in njihovim okoljem ter načine onesnaževanja kopnega, vode in zraka. Spoznajo vpliv tehnologij, tehnik in drugih dejavnosti sodobnega gospodarjenja na naravne ekosisteme in bivalno okolje človeka.
Teoretske osnove vsebin se prepletajo z metodami neposrednega opazovanja ter laboratorijskega in terenskega dela, ki omogočajo učencem aktivno pridobivanje znanja in vzpostavljanje neposrednega stika z živimi bitji v naravi. Pri tem učenci utrjujejo, pridobivajo in poglabljajo osnovno znanje o živem svetu ter dogajanjih v okolju, kar je pomembno za razumevanje ekoloških zakonitosti in okoljevarstvene problematike.
S pomočjo usvojenega znanja in pridobljenega razumevanja ekoloških zakonitosti si učenci izoblikujejo pozitiven odnos do narave in se zavedo potrebe po ekološko ustreznem ravnanju z okoljem in po njegovem varovanju.
Pri izbirnem predmetu RAZISKOVANJE ORGANOZMOV V DOMAČI OKOLICI se obravnavata naslednja dva tematska sklopa:
Naravna dediščina
Značilni ekosistemi domače okolice

16. 3. ORGANIZMI V NARAVI IN UMETNEM OKOLJU

Predmet ORGANIZMI V NARAVI IN UMETNEM OKOLJU lahko učenec prvič izbere v kateremkoli razredu ( od 7. do 9. razreda) in sičer v obsegu 35 ur.
Pri tem izbirnem predmetu učenci poglobijo, razširijo in nadgradijo že osvojeno znanje pri BIOLOGIJI.
Pri izbirnem predmetu ORGANIZMI V NARAVNEM IN UMETNEM OKOLJU učenci spoznajo žiivljenjske potrebe živih bitij in tako bolje povežejo abiotske in biotske dejavnike. Spoznajo, da vsako rušenje ravnotežja v naravi - vnos različnih snovi, tujih organizmov, pomanjkanje vode, spremembe temperaturnega režima itd., lahko usodno za preživetje organizmov. Ta spoznanja pridobivajo z aktivnim delom, torej z izkušnjo.
Ob gojenju organizmov se zavedo, da se živa bitja, ki smo jih vzeli v oskrbo, odvisna od nas, zato moramo biti pri gojenju in vzdrževanju izjemno odgovorni. Ob tem naj bi se naučili odgovornega ravnanja z vsemi živimi bitji-tudi hišnimi ljubljenčki, rastlinami v svojem stanovanju, pa tudi s svojimi vrstniki, prijatelji, znanci. Svoje odgovorno ravnanje naj bi zavestno usvojili tudi kot nujnost pri varovanju življenjskega okolja.
Pri izbirnem predmetu ORGANIZMI V NARAVNEM IN UMETNEM OKOLJU se obravnavajo naslednji temtski sklopi:
Naravno okolje
Antropogeno okolje
Organizmi v naravnem okolju
Organizmi v antropogenem okolju
Organizmi v umetnem okolju

17. LOGIKA

Logika je veda, ki proučuje metode in postopke za razlikovanje pravilnega od napačnega sklepanja.

Z vsebinami poučevanja učenci pridobivajo osnovne logične pojme in se usposobijo za njihovo uporabo; razvijajo sposobnost logičnega mišljenja in natančnega izraž;anja, usposabljajo se za vztrajno in urejeno delo, uporabljajo logiko pri matematiki, učenju jezikov in naravoslovju ter vsakdanjem ž;ivljenju in tehniki, pridobivajo samozavest pri samostojnem odločanju in zagovarjanju svojih stališč, razlikujejo argumentirano utemeljevanje od slabega pojasnjevanja, razvijajo govor.

Z metodami predmeta učenči razvijajo sposobnost medsebojnega komuničiranja, jasno in argumentirano izraž;ajo svoje misli, spoznavajo miselne sposobnosti drugih, se usposabljajo za timsko delo, se kritično odzovejo na neargumentirane trditve in spoštujejo argumente drugih.

Ob zaključku predmeta učenec:

- razlikuje enostavne in sestavljene stavke,
- zna določiti resničnost sestavljenega stavka iz vrednosti enostavnih stavkov;
- zna zanikovati sestavljene stavke, ki so sestavljeni z eno logično povezavo,
- pozna in uporablja pravila sklepanja,
- zna reševati logične naloge,
- loči pravilno od nepravilnega sklepanja,
- zna preoblikovati dvoumne stavke v enolično določene stavke,
- zna sestavljati logične naloge,
- zna uporabljati logično simboliko.

Učeneč lahko po enem letu učenja logike izstopi. Z učenjem lahko začne tudi v 8. in 9. razredu, če ima ustrezno predznanje.

17.1 LOGIKA 7. razred

Operativni cilji
Učenec loči enostavne izjave od sestavljenih. Zna določit vrednost sestavljenih izjav, če pozna vrednost enostavnih izjav. Zna zanikati sestavljene izjave. Zna rešiti logične naloge in s sklepanjem utemeljuje rešitev. Obvlada temeljni pravili sklepanja. Zna sestaviti preprosto logično nalogo iz tabelarično podanih podatkov.

Vsebine:
1. Izjavni račun.
2. Osnovne izjavne povezave: in ( konjunkčija), ali ( disjunkcija), če, potem (implikacija), če in samo, če (ekvivalenca) in negacija.
3. Problemi z jezikovnim izražanjem teh povezav.
4. Logično izhajanje in sklepanje.
5. Osnovna pravila sklepanja.
6. Dokaz s protislovjem in analizo problemov.

Novi pojmi se vpeljujejo s praktičnimi primeri in z nalogami, in ne formalno.
Pojasnil in definičij (teorije) je sorazmerno zelo malo; vsi pojmi se uvedejo sorazmerno hitro, bistvo je v zgledih in utrjevanju.
Učenec zna rešiti krajše logične naloge in obvlada izražcanje z osnovnimi izjavnimi povezavami.

17. 2. LOGIKA 8. razred

Operativni cilji
Učenec zna zanikati izjave oblike vsak & in vsaj en& Utrjujemo znanje izjavnih povezav iz 7. razreda. Učenec loči dobro in pomanjkljivo razlago.

Vsebine:
1. Zgradba enostavnih izjav.
2. Kvantifikatorja -za vsak- in ?vsaj en?.
3. Zveze med kvantifikatorji in izjavnimi povezavami.
4. Vennovi diagrami.
5. Enomestni predikati in silogizmi (sklepanje z enomestnimi predikati).
6. Izjave oblike a je B.
7. Pojem protiprimera.
8. Primeri nepravilnega sklepanja.
9. Problemi z jezikovnim izraž;anjem kvantifičiranih stavkov.

Tudi v osmem razredu novih pojmov ne vpeljujemo formalno, ampak s praktičnimi primeri in nalogami.Večino časa se porabi za reševanje in sestavljanje nalog.
Učeneč zna rešiti daljše logične naloge. Zna opaziti dvoumnosti in preoblikovati dvoumne stavke ter sestavljati logične naloge z uporabo računalniških programov.

17. 3. LOGIKA 9. razred

Operativni čilji
Spoznavamo uporabnost računalniških programov za poučevanje in učenje logike ter izrazne mož;nosti simbolnega jezika.

Vsebine:
1. Vpeljava logičnih simbolov za izjavne povezave in kvantifikatorje ( , ).
2. Opis preprostega simbolnega jezika.
3. Pojem predikata.
4. Enostavne in sestavljene izjave.
5. Imena in individualne spremenljivke.
6. Formule in stavki.
7. Veljavnost in logična poslediča.
8. Uporaba računalniškega programa za učenje simbolne logike.
9. Prevajanje v simbolni jezik.
10. Prevodi dvoumnih stavkov v simbolni jezik.

Pojme enostavnih in sestavljenih izjav ponovimo v okviru simbolnega jezika. V istem okviru spoznamo nekatere logične ekvivalenče. Dvoumnosti odpravljamo s prevajanjem v simboliko.
Učeneč zna prevesti stavke v simbolni jezik in zna reševati probleme, ki so zastavljeni v simbolnem jeziku

18. MATEMATIKA

Matematična delavniča sestoji iz treh enoletnih izbirnih predmetov (Matematična delavniča 7, Matematična delavniča 8, Matematična delavniča 9), ki se zaporedoma navezujejo na vsebine pouka matematike sedmega, osmega oz. devetega razreda devetletke. Učeneč naj obiskuje delavničo, ki se navezuje na razred, ki ga učeneč obiskuje, seveda pa so mož;ne smiselne izjeme. Učeneč lahko obiskuje delavničo za osmi razred ali deveti razred tudi če ni bil udelež;en v predhodnih matematičnih delavničah.

Predmet je namenjen učenkam in učenčem različnih matematičnih sposobnosti. Pri predmetu se učenči ukvarjajo z dejavnostmi, povezanimi z matematiko, izmenjujejo svoje ideje in razumevanje matematike s svojimi sovrstniki in z učiteljem.

V matematični delavniči je pomembno, da
- učenčem na zanimiv način skušamo prikazati uporabo znanj, obravnavanih pri rednem pouku;
- vključujemo izkustveno učenje vsebin, s katerimi se učenči srečujejo kasneje pri rednem pouku matematike;
- matematične vsebine navezujemo na dož;ivljanje učenčev;
- matematična znanja poglabljamo v smereh, ki niso neposredno povezane z delom pri pouku matematike.

Pri predmetu matematična delavniča učenči:
- pridobivajo izkušnje in jih povezuje z matematičnimi znanji, pridobljenimi pri rednem pouku;
- razvijajo sposobnosti izraž;anja svojega matematičnega znanja;
- oblikujejo pozitiven odnos do matematike in do lastne matematične dejavnosti;
- razvijajo sposobnost opazovanja in spremljanje lastnega načina razmišljanja;
- razvijajo prostorsko predstavljivost;
- se učijo celovitega načrtovanja in izvajanja matematičnih dejavnosti ter sodelovanja z drugimi;
- spoznajo matematiko kot delo več generacij in narodov.

Pouk temelji na aktivnih oblikah dela, ki so prilagojene interesom in sposobnostim učencev. Predmet je namenjen učencem, ki jih zgoraj navedeni cilji pritegnejo. Vsebina in oblika dela se prilagodi interesom in sposobnostni strukturi razreda.

18.1. MATEMATIČNA DELAVNICA 7

Sklopi Matematične delavniče 7 so: logika, štetje, nenavadna aritmetika in tlakovanja. Učenci rešujejo razvedrilne naloge in logične uganke. Delo temelji na reševanju besedilnih nalog, ki jih je mogoče rešiti z logičnim premislekom in/ali s primerno ponazoritvijo.
Vsebine se pomembno navezujejo na matematična znanja o naravnih številih in na obdelavo podatkov. Spoznajo rimski zapis ter drugačne zapise števil, računajo z ostanki pri deljenju, ustvarjalno razmišljajo o običajnih računskih algoritmih, spoznajo manj znane pisne računske algoritme, iščejo manjkajoče števke pri pisnem računu, uganjevanje števil&
Tlakujejo ravnino ali del ravnine s pravilnimi oz. nepravilnimi liki, poznajo osnovna načela tlakovanja, izdelujejo tlakovanja po lastni zamisli, zgledi tlakovanj po lastni zamisli in zgledi tlakovanj iz vsakdanjega življenja. Učencem omogočimo, da delujejo na področjih, ki so jim najbližja.
18.2. MATEMATIČNA DELAVNICA 8

V osmem razredu se obravnavajo naslednji sklopi: zgodovina matematike, drugačna geometrija, miselne igre in zanimivi miselni postopki, geometrija s prepogibanjem papirja.
Matematiko spoznajo kot kulturni pojav, spoznajo spreminjanje dojemanja in pomena matematike skozi zgodovino. Seznanijo se s starimi računskimi pripomočki; znamenitimi matematiki; števili, simboliko geometrijo in aritmetiko v starih kulturah.
Spoznajo geometrijo tangrama, sestavljajo like iz tangrama, izdelujejo geometrijska telesa in like iz papirja s pregibanjem, geometrijske konstrukčije z vžigalicami, deščicami, kozarci, ..
Rešujejo naloge s tehtanji, igre s števili, iščejo zmagovalne strategije, obravnavajo preproste igre na srečo, naloge z šahovskimi figurami..
Konstruirajo preproste like iz papirja s prepogibanjem ter spoznavajo lastnosti likov in simetrijo.

18.3. MATEMATIčNA DELAVNICA 9

V devetem razredu obravnavajo: diofantske enačbe in aritmetične uganke, telesa in prostor, matematiko šifriranja in fraktale.
Enačbe rešujejo s smiselnim poskušanjem ali premislekom, iz besedilne naloge zapišejo enačbo in sestavljajo besedilne naloge. Teme se navezujejo na snov, obravnavano pri pouku matematike.
Prepoznavajo in poimenujejo geometrijska telesa (tetraeder, oktaeder, dodekaeder, ikozaeder& Izdelujejo modele, sestavljajo mreže in spoznavajo lastnosti& Modele izdelujejo iz papirja, lesa, pene,.. in uporabljajo dostopne računalniške programe.
Učenci se seznanijo z različnimi metodami šifriranja najprej ''peš'', kasneje tudi z računalniškimi orodji.
Geometrijo fraktalov spoznajo na primerih in razširjajo ter povezujejo snov rednih ur.

19. GEOGRAFIJA

SPLOŠNI CILJI PREDMETA:
- razširjajo osnovno znanje o naravnogeografskih in družbenogeografskih pojavih ter pročesih v svetu in domačem kraju predvsem s študijo primerov,
- podrobneje spoznavajo načine prilagajanja človeka različnim klimatskim in naravnim pogojem,
- spoznavajo navade, značilnosti in način življenja ljudi na izbranih območjih sveta in Slovenije,
- spoznavajo načine onesnaževanja okolja na izbranih območjih in načine ter oblike varovanja naravnega okolja za prihodnje generacije,
- razširjajo prostorske predstave o svetu in domači deželi,
- urijo se v uporabi preprostih terenskih raziskovalnih metod (orientacija, kartiranje, anketiranje,..).

PREDSTAVITEV PREDMETA:
Izbirni predmet geografija je v predmetniku devetletne osnovne šole umeščen v 8. in 9. razred, v vsakem po 35 ur. Učne vsebine so razdeljene v dva dela: v 8. razredu ŽIVLJENJE ČLOVEKA NA ZEMLJI in v 9. razredu RAZISKOVANJE DOMAČEGA KRAJA IN VARSTVO NJEGOVEGA OKOLJA. V obeh razredih se vsebine izbirnega predmeta povezujejo z vsebinami geografije kot obveznega predmeta, jih razširjajo, poglabljajo in konkretizirajo.
Osnovni namen tega predmeta je, da učenci čimveč ciljev dosežejo z lastnim delom. Učitelj svetuje in usmerja, kako priti do podatkov, organizira delo in pomaga priti do sklepov.
Učenec lahko obiskuje izbirni predmet eno ali pa obe šolski leti.

19.1. ŽIVLJENJE ČLOVEKA NA ZEMLJI
8. razred: 35 ur (1 ura tedensko)
C ILJI:
Učenec/učenka
- se seznani z naravo in življenjem ljudi v tropskih deževnih gozdovih, na monsunskih območjih, v puščavskih in polpuščavskih območjih, v gorskem svetu in Sredozemlju,
- zna geografsko opredeliti najbolj znana vulkanska območja na svetu,
- se seznani z naravo in življenjem ljudi na potresnih območjih.
V 8. razredu, kjer se pri rednih urah obravnava značilnosti svetovnih kontinentov, se učenci pri izbirnem predmetu podrobneje seznanjajo z življenjem človeka v različnih območjih na Zemlji, kjer so za življenje drugačni pogoji kot pri nas.
V tem letu je pri izbirnem predmetu tudi priporočljivo medsebojno povezovanje učencev, ki obiskujejo izbirni predmet v različnih delih Slovenije za izmenjavo podatkov in ugotovitev (elektronska pošta).

19.2. RAZISKOVANJE DOMAČEGA KRAJA (` OLSKEGA OKOLI` A)
IN VARSTVO NJEGOVEGA OKOLJA
9. razred: 35 ur (1 ura tedensko)
C ILJI:
Učenec/učenka
- spozna naravnogeografske in druž;benogeografske značilnosti domačega kraja (geološka zgradba, relief, vodovje, prebivalstvo, naselja, promet& ),
- seznani se z varstvom okolja in varstvom naravne in kulturne dediščine v domačem kraju,
- priprava na tekmovanje iz znanja geografije.
V 9. razredu pri rednih urah spoznavajo Slovenijo, pri izbirnem predmetu pa raziskujejo na terenu domači kraj z metodami terenskega dela, kot so opazovanje, merjenje, kartiranje, orientiranje, jemanje različnih vzorcev in njihova laboratorijska obdelava.
Za uresničevanje ciljev izbirnega predmeta v 9. razredu je priporočljiva izvedba krajše ali daljše ekskurzije ali udelež;ba na raziskovalnih taborih, kjer je mogoče opraviti številne elemente terenskega dela.

NAČINI OCENJEVANJA:
Učenci so pri predmetu ocenjeni v vsakem redovalnem obdobju s številčno očeno od 1 do 5.

20. RISANJE V GEOMETRIJI IN TEHNIKI

35 (32) ur

Učenci spoznajo predmet v prostoru in njegove projekcije, geometrijske konstrukcije in plašče teles, tehnične risbe, risanje v strojništvu, elektrotehniki in gradbeništvu.
Povež;ejo znanja in izkušnje o grafični predstavitvi teles iz različnih predmetnih področij in iz življenjskega okolja. Izkušnje pri projičiranju predmetov povežejo s postopki pri risanju predmetov. Za grafično predstavitev uporabijo skičiranje, risanje z risarskim in računalniškim grafičnim orodjem.
Spoznajo simbole in poenostavitve pri tehničnem risanju.
Pri tem predmetu učenci pridobijo znanja, ki so uporabna na raznih področjih dela, saj se v današnjem času vsak izdelek najprej skicira, nariše in šele nato izdela.
Pri risanju z računalniškim grafičnim orodjem bodo učenci uporabljali računalniške programe kot so: cici CAD, CADy Junior s 3D modelerjem.

21. OBDELAVA GRADIV

Predmet se izvaja v treh neodvisnih sklopih po 35 ur letno.

21.1 OBDELAVA GRADIV: LES 35 (32) ur
Izbirni predmet OBDELAVA GRADIV: LES omogoča učencem sintezo znanj in veščin s področja obdelave gradiv, ki so jih pridobili v 5. razredu pri tehnični vzgoji in 7. razredu pri predmetu tehnika in tehnologija.

Pri tem izbirnem predmetu učenci:

- načrtujejo izdelke iz lesnih in drugih gradiv usnje in mehka žiča
- izdelajo in uporabijo tehnično in tehnološko dokumentacijo
- pri izdelavi načrtovanega predmeta uporabijo obdelovalne postopke
- ugotavljajo osnovne tehnološke postopke gradiv in jih primerjajo med seboj
- merijo z ustreznimi merilnimi pripomočki
- spoznavajo sestavo in delovanje osnovnih orodij in strojev za obdelavo gradiv
- iščejo podobnosti in razlike med orodji, namenjenimi enakim obdelovalnim postopkom pri obdelavi različnih gradiv
- izvajajo osnovne delovne operacije z ročnimi orodji in stroji ter spoznajo organizacijo delovnega mesta
- se navajajo na smotrno organizacijo in planiranje proizvodnje
- spoznavajo nevarnosti pri delu, izbirajo varnostna sredstva in upoštevajo ukrepe za varno delo
- odkrivajo in razvijajo svoje sposobnosti, se navajajo na delo v skupini in vrednotijo svoje delo in predmete dela
- spoznajo poklice v industriji in obrti
- spoznajo problematiko vpliva tehnike in tehnologije na okolje ter varovanje le tega

Učenci bodo izdelke izdelovali tudi kot projektno nalogo:

- učenci izdelajo idejni osnutek za izdelek
- učitelj koordinira delo tako, da predstavi potrebo po rešitvi določenega problema in spodbuja učence k čim bolj izvirnim rešitvam
- učenci predstavijo svoje ideje in izberejo najboljše predloge,v drugi fazi pa lahko vsak učenec izdela del tehnične dokumentacije
- predvidijo tudi gradiva in obdelovalne postopke za izdelavo, ob tem uporabijo znanja in izkušnje, ki so jih pridobili pri izdelavi prvega izdelka in pri predmetu tehnika in tehnologija
- izbirajo med orodji, ki so na voljo v šolski delavnici
- gradiva lahko zbirajo učenci ali pa jih nabavi šola ob sodelovanju učitelja
- paziti je potrebno, da učenci v nobenem primeru ne uporabijo strojev, katerih rezila lahko povzročijo hude poškodbe (krožna žaga, skobeljnik ipd.)
- učitelj vrednoti učenčeve ideje, kvaliteto tehnične dokumentacije, doseženo kvaliteto obdelav, vidnih na izdelku, kooperativnost v skupini, dosežene motorične spretnosti pri uporabi orodij in visoko oceni morebitne tehnološke ali postopkovne izboljšave pri izdelavi

21.2 OBDELAVA GRADIV: UMETNE SNOVI 35 (32) ur

Obravnava predvsem obdelavo umetnih snovi pa tudi usnje, tekstil, les in mehkejša kovinska gradiva.
Pri izdelavi izdelkov uporabljajo razna orodja in stroje, ter spajkalnik pa tudi grelnik z vročim zrakom. Učenci bodo spoznali industrijski in obrtniški način proizvodnje, storilnost, delitev dela, tehnološki razvoj, posebne lastnosti umetnih snovi, preizkušanje lastnosti umetnih snovi.
Učenči bodo izdelovali izdelke iz umetnih snovi po postopku serijske proizvodnje. Samostojno bodo izbrali izdelek, ki ga bodo potem izdelali, mu izračunali ceno, ter razstavili na šolski razstavi.
Učenci bodo tudi seznanjeni z uporabnostjo odpadne embalaže in iz nje izdelali uporabni izdelek. Izdelke bodo izdelovali tako, da si bodo sami izbrali gradiva, orodje in pripomočke.
Izdelki, ki jih bodo učenci izdelali, bodo uporabni.
Učenci si bodo razvijali ustvarjalno mišljenje in se navajali na skupinsko delo.

21.3 OBDELAVA GRADIV: KOVINE 35 (32) ur
Obravnava jeklo in preoblikovanje jekla, hladno kovanje, emajliranje. Učenci se seznanijo s poklici v tehničnih panogah obrti in industrije.
V učne so vključeni elementi ekonomike, organizacije dela, planiranje proizvodnje.
Pri delu bodo samostojno uporabljali orodje za obdelavo kovin, stroje in pripomočke, razne priročnike in druge vire informacij. Spoznali bodo tudi projektni način dela, kjer bodo sestavne dele izdelovali po skupinah.
Konstruirali in izdelali bodo izdelke iz jekla ( uporabljali bodo kvadratne in okrogle profile). Izdelke bodo tudi površinsko zaščitili. Predmet se bo izvajal s po dvema združenima urama, da bi čim manj časa porabili za pripravljanje in pospravljanje delovnih mest.
Učenci si bodo razvijali ustvarjalno mišljenje, delovne navade, navajali se bodo na skupinsko delo in spoznali bodo osnove ekonomike.

22. ELEKTRONIKA Z ROBOTIKO
9. razred 32 ur
Učenci spoznajo tranzistor kot ojačevalnik, diodo kot polprevodnik, integrirana vezja, avtomatiko, regulacijo. Učenci dobijo predstavo o predmetu in se lažje odločajo za pokliče v tej stroki. V zadnjem delu spoznajo sistem strojev, ki lahko nadomeščajo človeka to so roboti.
Težišče dela je na eksperimentalnem delu, kjer sestavljajo elemente v sistem in opazujejo njihovo delovanje. Po opravljenih poskusih učenči poročajo o rezultatih in pomanjkljivostih.
Spoznajo delovanje osnovnih elektronskih vezij, ločijo digitalno in analogno izražanje podatkov, uporabijo različne senzorje v preprostih merilnih napravah, spoznajo osnove regulacije in vodenje procesov.
Spoznajo osnovne pojme informatike in povezanost elektronike in robotike s fiziko in matematiko.

24. ŠAH

ŠAH V DEVETLETKI

Šah je analitično-sintetična strateška miselna igra in posebno področje kulture, dediščina človeške civilizačije z bogato tradičijo. Tekmovalna oblika šahovske igra je tudi pomembna predstavnica miselnih športov.
Kot izbirni predmet v osnovni šoli je šah samosvoje, čeprav interdisciplinarno področje, ki povezuje znanja iz naravnih in humanističnih predmetov. Pogojno ga lahko uvrstimo v naravoslovno skupino.
Namen predmeta je načrtno, bolj ciljno kot osnovno naravnano šahovsko izobraževanje in prek njega optimalno izkoriščanje vzgojno-oblikovalnih odlik šahovske igre.

SPLO ŠNI CILJI PREDMETA

Spoznavanje, razumevanje, uporabljanje in vrednotenje:
- temeljnih vsebin šahovske igre in osnov šahovske teorije;
- šahovskega jezika in osnovnih znanj, veščin, postopkov ter navad šahovskega igranja in spopolnjevanja;
- osnovnih znanj za estetsko in vsebinsko vrednotenje šahovskih partijskih in analitičnih stvaritev in komponiranih šahovskih skladb;
- osnov in vrednot kraljevske igre ter klasične šahovske kulture, njene etike, vključno z etiko tekmovalnih sistemov.

Razvijanje:
- veščin in navad šahovskega analitičnega dela, strokovnega komuniciranja in timskega dela
pri šahovskem igranju in spopolnjevanju;
- občutka za lepoto šahovskih stvaritev;
- ustvarjalnosti in odlik spoznavnega sloga, posebej neodvisnega, kritičnega mišljenja, prek šahovskega igranja in spopolnjevanja;
- samozaupanja in občutka lastne vrednosti ter uspešnosti pri šahu, ki opogumlja tudi za druga področja;
- duševne trdnosti in pripravljenosti za čustveno neobremenjeno iskanje optimalnih rešitev tudi v zapletenih, skrajnih položajih, oziroma v pogojih časovne stiske;
- volje do zmage in sprejemanje porazov kot dobrodošlih uvidov v trenutne pomanjkljivosti, ki bodo pomagali pri nadaljnjem spopolnjevanju;
- vrednost trdega dela, zbranosti, pazljivosti in sprejemanja odgovornosti ter posledič za svoja dejanja pri šahovskem igranju in spopolnjevanju;
- zanimanja, radovednosti, interesov in motivacije:
- za šahovsko igro in učenje;
- za šahovska tekmovanja in spopolnjevanje;
- za šah kot kulturni pojav in dediščino človeške civilizacije.

Uvid:
- da ukvarjanje s šahom zahteva zdrav način življenja, dobro telesno pripravljenost, redno
športno-gibalno dejavnost.

OPREDELITEV PREDMETA

Enoletni šahovski programi obsegajo:

ŠAH-1 šahovske osnove 35 (32) ur
Š AH-2 šahovske kombinačije 35 (32) ur
ŠAH-3 šahovske strategije 35 (32) ur

Pogoji za vključitev v programe:

Program ŠAH- 1 lahko izberejo učenci od 7. 9. razreda.

Program ŠAH- 2 ali ŠAH- 3 lahko izberejo:
- učenci 8. ali 9. razreda, ki so uspešno končali program ŠAH-1;
- učenci od 7. do 9. razreda, ki imajo večletne izkušnje in uspehe iz šahovskih
tekmovanj

24.1 ŠAHOVSKE OSNOVE
Učenci spoznajo pojem kraljevskosti šahovske igre, osvojijo pravila dobrega in pravilnega vedenja med igranjem šaha, osvojijo pravila gibanja figur in glavna pravila igre, znajo pravilno uporabiti šahovsko notacijo, uporabiti navodila za načrtno igro, matiranje in spoznajo pomembnost šahovskih polj.

24.2 ŠAHOVSKE KOMBINACIJE
Učencem daje šahovska znanja iz prvin kombinacije vezavne in baterijske kombinacije, učenci znajo uporabiti značilnosti posameznih figur v kombinacijah, znajo izračunati velikost žrtev, uporabljajo napadalno aktivnost, osvojijo pojem pobude in tempa.

24.3 ŠAHOVSKE STRATEGIJE
Učenci spoznajo zgodovinski razvoj šahovskega vedenja in ustvarjalnih pristopov, pri strategiji učenci morajo znati predlagati načine izbiranja potez, jih primerjati in ocenjevati.

Dokončni trije enoletni programi dajejo učencem osnovno šahovsko izobrazbo. Zaradi komleksnosti šahovske igre je smotrno, da učenci obiskujejo
šahovske programe po časovnem vrstnem redu. ŠAH- 1, ŠAH- 2, ŠAH- 3.

25. RAČUNALNIŠTVO

25.1 UREJANJE BESEDIL

ŠTEVILO UR: 35 ur letno, 1 ura tedensko.

PREDSTAVITEV PREDMETA:
Učenci pridobijo z neposrednim delom v računalniški učilnici in sodobni
šolski knjižnici, ki je vključena v sistem cobiss/Opac, temeljna znanja
računalniške pismenosti, s katerimi se bodo vključevali v sodobno
informačijsko družbo.
Računalništvo -Urejanje besedil je izbirni enoletni predmet, ki ga lahko
nadgrajujejo v 8. razredu pri predmetu računalništvo Multimedija in v 9. razredu
računalništvo - Računalniška omrežja.

CILJI:
Učenec bo usposobljen za:
- samostojno uporabo operacijskega sistema Windows 95/98,2000/ XP
- orodja za upravljanje z datotekami . Raziskovalec,
- oblikovanje dokumentov v urejevalniku besedil Word,
- iskanju vsebin na medmrežju in svetovnem spletu,
- digitalizacijo vsebin.

Učenec je sposoben pridobiti, ovrednotiti in uporabiti informacije iz različnih virov, da lahko izdela seminarsko nalogo ali plakat. S tem razvija sposobnosti za učinkovito in estetsko oblikovanje informacij in bogati jezikovni zaklad. Z uporabo spletnega brskalnika razvija
komunikacijske sposobnosti.

25.2 MULTIMEDIJA
ŠTEVILO UR: 35 ur letno, 1 ura tedensko.
Drugo leto pri predmetu Računalništvo učenci podrobneje spoznajo Multimedijo in njene lastnosti. Zaključni izdelek je predstavitvena multimedijska prezentacija izdelana z programom Microsoft Power Point. Učenci, razdeljeni v skupine, si izberejo temo in na to temo naredijo računalniško predstavitev, ki jo na koncu šolskega leta predstavijo učitelju Izbirnega predmeta.

CILJI:
učenec bo usposobljen za:
- razvijati sposobnosti za učinkovito in estetsko oblikovanje informacij
- uporabiti slikovne in druge podatke iz interneta
-razlikovat zakaj je multimedijska predstavitev informacij bolj kakovostna od monomedijske
- vključevanje in obdelava filma, slike in zvoka
- razvijajati pravilen odnos do varovanja lastnine (avtorske pravice) in osebnosti (zaščita podatkov)
- izdelati preprosto računalniško predstavitev informacije
- iskati informacije po različnih medijih
- primerjati kvaliteto različnih predstavitev informacije
- uporabo slikovne, zvočne in druge podatke iz omrežja internet, jih ovrednotiti, dopolniti in vključiti v svojo predstavitev
- napisati algoritem, ki reši zahtevnejši vendar razumljiv problem
- izdelati in spreminjati računalniški program z zanko in vejiščem

25.3 RAČUNALNIŠKA OMREŽJA
ŠTEVILO UR: 35 ur letno, 1 ura tedensko.

tretje leto pri predmetu Računalništvo učenci podrobneje spoznajo Internet in storitve, ki jih ponuja. Zaključni izdelek pa je spletna stran, ki jo naredijo s programom MS FrontPage Express. Učenci sodelujejo v vseslovenskem učnem projektu TIMKO. Učitelji iz različnih šol ponudijo razne teme. Učenci, razdeljeni v skupine, si izberejo temo in na to temo naredijo spletno stran, pri tem pa preko elektronske pošte sodelujejo z učiteljem, ki je ponudil to temo.

CILJI:
učenec bo usposobljen za:
- Z urejevalnikom besedil dopolniti besedilo in ga urediti
- razlikuje lokalno in globalno omrežje
- pozna prednosti in slabosti temeljnih storitev omrežja internet
- zna v svetovnem spletu poiskati podatke zna pripraviti sliko za umestitev na spletno stran
- zna urediti sestavek in ga vplesti v svetovni splet
- Vnesti in oblikovati podatke v preglednico
- Uporabiti ustrezen risarski program za dopolnitev ž;e izdelane računalniške slike
- Selektivno uporabiti podatke iz omrežja internet
- Razloži kaj pomeni za kvaliteto informacije
- Opredelijo računalniško omrežje;
- poznajo oblike izmenjave sporočil v računalniškem omrežju;
- pošiljajo in prejemajo sporočila z elektronsko pošto;
- v globalnem omrežju poiščejo podatke in jih uporabijo pri oblikovanju informacije.

OCENJEVANJE:
V vsakem trimestru dobi učenec eno ustno oceno, v tretjem trimestru pa eno oceno iz izdelka. Pri ustnem ocenjevanju vrednotimo uporabo znanja in razumevanje osnovnih zakonitosti uporabe računalnika, uspešnost vrednotenja in zagovarjanja uporabljenih postopkov in samostojnost pri uporabi računalnika. To ocenjevanje izvedemo s pogovorom med izdelavo izdelka.
Pri ocenjevanju izdelka vrednotimo uporabo znanja in razumevanje osnovnih zakonitosti uporabe računalnika, kakovost izvedene predstavitve izdelka, nazornost kodiranja podatkov, kakovost izvedene predstavitve in učinkovitost uporabe informacijskih tehnologij. Pri tem ocenjujemo, kako učenec oziroma učenka obdeluje in kodira podatke z računalnikom, pripravi in izvede predstavitev izbrane informacije, vrednoti uporabljene podatke in razlaga dobljene rezultate, zagovarja predlagane rešitve in tolmači uporabljene postopke.

 

26. OKOLJSKA VZGOJA

Okoljska vzgoja je triletni izbirni predmet v zadnjem triletju O` v obsegu 35 ur.
Predmet povezuje in nadgrajuje znanja različnih naravoslovnih in družboslovnih predmetov v obveznem programu O` .

Temelji na:
- spodbujanju »okoljske pismenosti«, ki naj bi jo pridobili vsi državljani
- usposabljanju učencev, da bodo globlje razumeli okoljske pojave in probleme, njihove
vzroke in načine reševanja, vključno s tveganji in konflikti, ki nastajajo ob izkoriščanju
omejenih naravnih virov
- pozitivnem odnosu do naravnega in grajenega okolja, ohranjanju naravne in kulturne
dediščine, iskanju in vrednotenju novih alternativnih načinov življenja, proizvajanja in
potrošnje
- potrebno je privzgojiti mladi generaciji razmišljajoče in odgovorno stališče do naraščajočih
okoljskih problemov

Vsebinski sklopi, ki se obravnavajo:
Prva raven: voda, zrak, energija, tla, biotska raznovrstnost
Druga raven: okolje kot povezan sistem, okolje danes, včeraj, jutri in okolje in način življenja
Učenci obravnavajo v posameznem šolskem letu izbrane probleme iz dveh sklopov (enega iz prve ravni in enega iz druge ravni). Pri obravnavanju posameznih tem se izhaja iz okoljskih problemov domačega kraja, ki se razširijo na okoljske probleme v Sloveniji in svetu.

Poudarek je na skupinskem (sodelovalnem) učenju in ustvarjanju okoljsko pomembnih izkušenj.

28. KMETIJSTVO

28. 1. KMETIJSKA DELA

Predmet KMETIJSKA DELA lahko učenec izbere v 7. Razredu v obsegu 35 ur.
Učenci spoznajo pomen pridelovanja hrane za ljudi in kmečka dela s pospravljanjem pridelka, pripravo vrta za zimo in ustreznim shranjevanjem pridelkov.
Spoznajo osnovne kmetijske dejavnosti in njihove značilnosti poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo, vinogradništvo.
Spoznajo kmetijstvo v državi in regiji in s pomočjo terenskega dela in dela s statističnimi podatki preiskujejo in spoznajo kmetijske dejavnosti v domačem kraju.
Primerjajo vlogo kmetijstva domačega kraja v preteklosti in danes ter spoznajo kmečka orodja v preteklosti in stare kmečke običaje, ki so spremljali kmečka opravila na lokalnem območju v preteklosti, njihov pomen in značilnosti.
Z delom na šolskem vrtu in obiski kmetij spoznajo kmetijske rastline in načine njihove pridelave. Skladiščenja in predelave. Obravnavajo tipične kmetijske rastline v svojem okolju in ugotavljajo možnosti za ponovno uvajanje avtohtonih vrst.
Z obiski raznovrstnih kmetij in delom v hlevu spoznajo tipične domače živali, njihove značilnosti in načini njihove reje ter ugotavljajo avtohtonost pasme.
Z delom na šolskem vrtu, dvorišču in v okolici šole in obiskom vrtnarije spoznajo okrasne rastline. Njihove značilnosti in načine njihovega vzgajanja in nege.
Na primerih pregnojenosti in erozije spoznajo in ugotavljajo nevarnosti za okolje in človeka, ki so posledica nepremišljene in nestrokovne kmetijske pridelave.
Namen predmeta je spoznanje kmetijstva kot gospodarske panoge, ki je izpostavljena dinamičnim spremembam.
Predmet razvija praktične spretnosti ter veščine in dejavnosti na polju, vrtu, sadovnjaku, travniku, skladišču in podobno in vzbuja pri učencih interes za kasnejši poklic.
Učenci uporabljajo znanja pridobljena v domačem kraju in spoznajo pridelovanje hrane in neoporečne hrane ter presojajo o pomenu pridelovanja zdrave hrane.

28. 2. SODOBNO KMETIJSTVO

Predmet SODOBNO KMETIJSTVO lahko učenci izberejo v 8. razredu v obsegu 35 ur.
Namen predmeta je spoznavanje kmetijstva kot gospodarske panoge, ki je izpostavljena dinamičnim spremembam. Poleg tega vzgaja in razvija pozitivni način sprejemanja kmetijstva z utrjevanjem zavesti o široki vlogi te dejavnosti v slovenskem prostoru.
Ob tem učencu omogoča spoznavanje osnov kmetijske pridelave. Poseben pomen ima izobraževanje učencev za pridelavo zdrave hrane ob sočasnem varovanju okolja in usposabljanje za varovanje pred kmetijskimi nezgodami in nesrečami in ukrepanje ob le-teh.
Učenci se naučijo razumeti osnovne gospodarske in socialne zakonitosti kmetijske pridelave. Uporabljajo znanja pridobljena v domačem okolju. Spoznajo pomen kmeta in kmetijstva za našo deželo. Ugotavljajo pozitivne in negativne procese v kmetijstvu. Gradijo zavest o pomenu urejenosti kmetij, ohranjanju stare arhitekture, kulinarike, običajev in kulture nasploh.
Učenci spoznajo vlogo kmeta za ohranjanje slovenstva, kulture in kulturne krajine.
Z delom na šolskem vrtu spoznajo značilnosti kmečkih opravil in spremembe opravil v kmetijstvu.
Spoznajo naravne pogoje za razvoj kmetijstva in ocenjujejo spremembe v pokrajini.
Z obiskom tipične družinske kmetije spoznajo družinsko kmetijo in njene značilnosti. Primerjajo raznovrstnost proizvodnje na različnih kmetijah in spoznajo družbene spodbude za razvoj in napredek družinske kmetije.
Spoznajo družinske vloge na kmetiji in spremembo sočialnih vlog na sodobni kmetiji.
Spoznajo kmetijske stroje in orodja, njihov namen, poimenovanje, popravilo, oskrbovanje. Spoznajo nevarnosti pri delu s stroji.
Spoznajo gnojila in sredstva za varstvo rastlin fungicide, herbicide, insekticide in pomen biološkega kmetijstva. Naučijo se gospodarne rabe gnojil in škropiv.

28. 3. KMETIJSKO GOSPODARSTVO

Predmet KMETIJSKO GOSPODARSTVO lahko učenci izberejo v devetem razredu.
Spoznajo spremembe gospodarskega pomena kmetijstva za našo deželo v zadnjih 100 letih. Primerjajo slovensko kmetijstvo z gospodarsko razvitim in uspešnim evropskim. Spoznajo možne spremembe, ki čakajo slovensko kmetijstvo po vstopu v EU.
Spoznajo pomen urejenega in poseljenega podeželja za državo. Vrednotijo smiselnost državnega vlaganja v razvoj podeželja. Ocenjujejo morebitne vložke države v kmetijstvo učenčeve regije ali kraja. Izdelajo načrt razvoja svojega kraja.
Spoznajo pomen gozda za kmetijo, družbo in rastlinsko ter živalsko raznovrstnost; vrednotijo gozd in gospodarjenje z njim. Spoznajo osnovne gozdne drevesne vrste v svojem okolju ter primerjajo njihove gospodarske in biološke lastnosti; pogozdujejo z različnimi drevesnimi vrstami in obiščejo gozd z gozdarjem.
Spoznajo najpomembnejše vzroke in poledič delovnih nezgod v kmetijstvu. Analizirajo oblike samozaščite pred nesrečami. Učijo se nuditi prvo pomoč.
Spoznajo možnosti dodatnega zaslužka na kmetiji. Ocenjujejo domači prispevek domačih obrti v družinski proračun.
Spoznajo vrste kalkulačij na kmetiji. Spoznajo možnosti trženja kmetijskih izdelkov.
V svojem okolju vrednotijo obstoječe kmetije s turizmom na kmetiji.
Spoznajo organizacije in službe; ki povezujejo dejavnosti v kmetijstvu, ali pa za kmetijstvo skrbijo. Ugotavljajo možnosti institucionalne pomoči kmetijam.
Učenči naj vsebine spoznajo s projektnim učnim delom, ki naj vsebuje vse faze: od ideje, zasnove, izpeljave, zaključka in predstavitve šolskemu okolju.
Izvajajo naj igre vlog kjer se pokažejo različni interesi (npr. direktor zadruge-kmet-krajan župan ali stari kmet - mladi kmet)
Simulirajo možne pročese ali posledič v kmetijstvu.

29. PREHRANA

29.1 Sodobna priprava hrane

Pri izbirnem predmetu Sodobna priprava hrane učence poučujemo o prehrani glede na zagotavljanje in ohranjanje zdravja. Učijo se o pomembnosti varne, varovalne in zdrave prehrane ter načina priprave.

Pri predmetu učenci:
- razvijajo sposobnosti uporabe, povezovanja in tvornega mišljenja za preudarno odločanje o lastni prehrani predvsem v smislu zagotavljanja zdravja;
- nadgrajujejo vsebine, ki so jih pridobili pri rednem predmetu gospodinjstvo;
- poglabljajo znanja predvsem v smislu usmerjanja v nadaljnje šolanje na agroživilskih, gostinsko-turističnih, kmetijskih in zdravstvenih šolah;
- razvijajo individualno ustvarjalnost.

Vsebinski sklopi, ki se obravnavajo:
1. Hranljive snovi v povezavi z zdravjem
2. Kakovost živil in jedi
3. Priprava zdrave hrane
4. Prehranske navade

Izbirni predmet Sodobna priprava hrane lahko izberejo učenci v 7., 8. in 9. razredu. Izvaja se v obsegu 35 ur.

29.2 Načini prehranjevanja

Pri izbirnem predmetu Načini prehranjevanja učence poučujemo o prehrani glede na zagotavljanje in ohranjanje zdravja. Učijo se o pomembnosti zdrave prehrane, obravnavajo načine prehranjevanja v različnih starostnih obdobjih življenja in v posebnih razmerah.

Pri predmetu učenci:
- razvijajo sposobnosti uporabe, povezovanja in tvornega mišljenja za preudarno odločanje o lastni prehrani predvsem v smislu zagotavljanja zdravja;
- nadgrajujejo vsebine, ki so jih pridobili pri rednem predmetu gospodinjstvo;
- poglabljajo znanja predvsem v smislu usmerjanja v nadaljnje šolanje na agroživilskih, gostinsko-turističnih in zdravstvenih šolah;
- razvijajo individualno ustvarjalnost.

Vsebinski sklopi, ki se obravnavajo:
1. Prehranjenost
2. Tradicionalni in drugačni načini prehranjevanja
3. Prehrana v različnih starostnih obdobjih
4. Prehrana v posebnih razmerah

Izbirni predmet Načini prehranjevanja lahko izberejo učenci v 7., 8. in 9. razredu. Izvaja se v obsegu 35 ur.

30. PROJEKTI IZ FIZIKE IN TEHNIKE

9. razred 35 (32) ur

Učenci bodo aktivno sodelovali v različnih projektih iz fizike in tehnike.
Pridobili bodo novo znanje na način, ko bodo pri vseh nalogah sodelovali in tako povezali znanje in izkušnje v celoto. Projekti bodo temeljili na opazovanjih meritvah in izračunih.
Učenci si bodo razvijali smisel za raziskovalno delo.
Vsebine projektov:

1. Analiza delovanja mlina na vodo.
2. Meritve parametrov manjšega vodotoka za analizo smotrnosti postavitve majhne hidroelektrarne.
3. Radon v okolju.
4. Fizika alternativnih energijskih virov.
5. Fizika in domače okolje.
6. Potresi in fizika.
7. Fizika v povezavi z računalnikom.
8. Določanje hitrosti vozil.
9. Merjenje hitrosti zvoka.
10. Analiza gibanja z videom.
11. Detektorski sprejemnik.
12. Elektrostatični pojavi.
13. Hitrost zvoka.
14. Kapilarnost.

31. PROJEKTI IZ FIZIKE IN EKOLOGIJE

35 (32) ur

Učenci se bodo naučili razumeti pojave v neživi naravi, jih opazovati in meriti. Aktivno bodo sodelovali pri vseh nalogah in tako pridobili novo znanje na zanimiv eksperimentalni način.
Ukvarjali se bodo predvsem z pojavi, ki se v naravi zgodijo sami od sebe brez človeške intervencije. Razvijali si bodo smisel za raziskovalne dejavnosti.

Vsebine projektov:

1. Spremljanje razvoja vremena, zaznamovanje pojavov in njihovega trajanja.
2. Merjenje količine padavin z dežemerom.
3. Merjenje višine snežne odeje in debeline novega snega.
4. Učinek tople grede v oblačni noči.
5. Meritve količine vode v prsti s tehtanjem.
6. Določanje največje količine vode v prsti.
7. Opazovanje razširjanja dima iz dimnika.
8. Sušenje perila.
9. Merjenje temperature zraka v senci, na soncu in v različno obarvanih avtomobilih.
10. Segrevanje vode v sončnem kolektorju&

32. KLAVIATURA IN RAČUNALNIK 1 IN 2

To področje se uvršča med naravoslovno tehnične vsebine. Učenci lahko začnejo v 7., 8. ali 9. razredu s programom 1- 1. del. Po opravljenem prvem delu programa je v 8. ali 9. razredu mogoče izbrati nadaljevanje s programom 2- 2. del.
7., 8. razred 35 ur letno, 9. razred 32 ur letno.

DEJAVNOSTI, ki jih učenci izvajajo pri predmetu:

- izvajanje

- ustvarjanje

- spoznavanje

32.1 Klaviatura in računalnik 1

VSEBINE
- spoznavajo instrument
- povezujejo akordna sozvočja
- razvijajo prstno igro
- zaigrajo enostaven notni zapis
- ritmizirajo in pojejo svoje zvočne zamisli
- uporabljajo osnovna oblikovanja zvoka
- igrajo v manjših skupinah
- seznanijo se z zapisovanjem in snemanjem glasbe na računalnik

32.2 Klaviatura in računalnik 2

VSEBINE
- izvajajo intervale, lestviče in akorde
- igrajo na pamet
- pojejo glasbene teme, ki jih igrajo
- skupinsko improvizirajo
- oblikujejo in zapisujejo lastne glasbene misli
- zapisujejo glasbo( računalniški program)
- spoznavajo različne oblike glasbenega zapisa ter zvoka v elektronski spomin

33. ČEBELARSTVO

Čebelarstvo je izbirni predmet, ki ga učenci lahko izberejo v 8. ali 9. razredu in opravijo v enem letu. Izvaja se lahko v 8. ali 9. razredu posebej samo enkrat ali če v enem razredu ni dovolj prijavljenih učencev kot heterogena skupina. Program se izvaja v obsegu 35 ur oziroma 32 ur za učenče 9. razreda. Učenec se torej lahko v vsakem izmed navedenih razredov odloči za predmet in s tem predmet zaključi.

Pri čebelarstvu bodo učenci dopolnili in razširili znanje in izkušnje, ki so jih pridobili že pri naravoslovnih predmetih. Spoznali bodo življenje čebel kot živalske vrste, ki se je razvila že v pradavnini kot socialno živalska vrsta. Ko bodo opazovali šolske čebele, bodo spoznavali njihovo življenje, razvoj in člane čebelje družine. Naučili se bodo oskrbovati čebele, jim odvzemati njihove pridelke in jih pravilno uporabljati. Dojeli bodo pomen čebel za razvoj nekaterih vrst rastlinstva in človeka. Učenci bodo tudi spoznali probleme, ki jih čebelarjem povzročajo zajedalči in plenilci ter
bolezni. Seznanili se bodo z dolgoletno tradicijo gojenja čebel v naših krajih kot pridobitno dejavnostjo, obenem pa tudi s čebelarstvom kot delom naše kulturne in naravne dediščine.

SPLOŠNI CILJI PREDMETA
Učenec pri izbirnem predmetu ČEBELARSTVO poglobi, razširi in nadgradi že osvojeno znanje iz naravoslovnih predmetov in sicer:
" spozna značilnosti življenja čebel kot posebne živalske vrste,
" poglobi spoznanja o nujnosti varovanja narave in živih bitij v njej,
" trdneje poveže teorijo z vsakdanjim življenjem,
" spozna in poglobi spoznanja o nujnosti naravnega sobivanja,
" privzgoji čut do ohranjanja kulturne in naravne dediščine,
" povezuje nova znanja s strokami in pokliči, ki temeljijo na biološkem znanju,
" spozna nevarnosti, ki jim je izpostavljen pri delu s čebelami in se uči, kako se zaščiti pred čebeljimi piki oziroma zna poškodbo sanirati,
" spozna terenske metode dela.

Predmetne povezave: naravoslovje, biologija, gozdarstvo, kmetijstvo in svetovalne službe (za
poljedelstvo, sadjarstvo, vrtnarstvo& )

34. KEMIJA

34. 1. KEMIJA V OKOLJU

Predmet KEMIJA V OKOLJU lahko učeneč izbere v 8. ali v 9. razredu.
Pri izbirnem predmetu KEMIJA V OKOLJU učenci utrjujejo, poglabljajo znanja, veščine in spretnosti, usvojene pri rednem pouku kemije v 8. razredu in naravoslovja v 7. razredu.
Temeljni cilj izbirnega predmeta je razvijanje akcijske kompetence - sposobnost in pripravljenost zavzetega, odgovornega in utemeljenega ravnanja v domačem okolju. Za razumevanje obravnavanih problemov so temeljnega pomena ustrezna kemijska znanja, razvite spretnosti in veščine. Izbirni predmet KEMIJA V OKOLJU utrjuje in dopolnjuje znanja, ki so jih učenci pridobili pri pouku kemije.
Poudarek je na aktivnem proučevanju treh naravnih virov: zrak, voda in zemlja ter vplivov onesnaževanja na zdravje ljudi. Predmet je zasnovan modularno, to pomeni, da se bo učitelj skupaj z učenci odločil za poglobljeno obravnavo največ enega modula. Predlagani moduli so:
1. Atmosferski procesi in kakovost zraka
2. Kakovost celinskih in morskih voda
3. Kakovost tal in podtalnice
Osnovna učna metoda izbirnega predmeta KEKIJA V OKOLJU je eksperimentalno delo. Eksperimentalno delo se izvaja v okviru terenskega dela, sodelovalnega-raziskovalnega ali projektnega učnega dela ter se smiselno povezujejo z ostalimi oblikami aktivnega učenja in poučevanja. Učenci se urijo v natančnem opazovanju, beleženju, razvrščanju in analiziranju podatkov ter informacij. S samostojnim eksperimentalnim delom na terenu pridobivajo in povezujejo pomembne podatke o stanju domačega okolja in širše v Sloveniji.
Pri izbiri ustreznega modula so izhodišče obravnave realni problemi okolja v katerem učenci živijo. Učence vzpodbujamo, da v analizah in iskanju rešitev problemov povezujejo že pridobljeno znanje, spretnosti in veščine, le.te dopolnijo in nadgradijo ter rešitve vrednotijo z vidika trajnostnega razvoja.

34. 2. POSKUSI V KEMIJI

Predmet POSKUSI V KEMIJI lahko učenec izbere v 8. ali 9. Razredu.
Ta izbirni predmet se v programu osnovne šole povezuje s splošno izobraževalnim predmetom kemija in naravoslovje in predstavlja nadgradnjo obeh predmetov.
Izbirni predmet POSKUSI V KEMIJI omogoča učenčem, da utrdijo, dopolnijo in poglobijo znanja, spretnosti in veščine, ki so jih pridobili pri pouku kemije.
Učenci utrdijo in poglobijo znanje, razumevanje in uporabo kemijskih vsebin s pomočjo samostojnega eksperimentalnega dela, z razvijanjem razumevanja bistvenih podobnosti in razlik med snovmi na osnovi opazovanj in eksperimentiranja.
Razvijajo spretnosti in veščine za varno in učinkovito delo s snovmi, eksperimentiranje in raziskovanje.
Seznanijo se z raznolikimi vidiki dela v kemijskem laboratoriju.
Urijo se v osnovnih tehnikah in operacijah laboratorijskega in terenskega eksperimentalnega dela.
Usvojijo postopke eksperimentalnega (raziskovalnega) dela od načrtovanja do izvajanja eksperimentov, opazovanja, zbiranja ,beleženja, razvrščanja, analize in predstavitve podatkov. Samostojno postavljanje zaključkov in ocenitev smiselnosti rezultatov in zaključkov ter njihovo povezovanje s teorijo in življenjskim okoljem.
Pri izbirnem predmetu POSKUSI V KEMIJI se razvija in poglablja naravoslovna pismenost, osnove znanstvenega, kompleksnega mišljenja, razne spretnosti in veščine ter povezovanje teorije s prakso.

34. 3. KEMIJA V ŽIVLJENJU

Predmet KEMIJA V ŽIVLJENJU lahko učenec izbere v devetem razredu.
Ta izbirni predmet je sestavljen iz treh modulov:
1. Snovi tekmujejo (kromatografija)
2. Svet brez barv bi bil dolgočasen (spoznavanje naravnih barvil)
3. Kemija tudi diši (eterična olja)

Premet je namenjen sodelovalnemu učenju, ki poteka v treh skupinah. Vsaka skupina izbere enega od modulov, na koncu skupine predstavijo svoje dosežke in izmenjajo izkušnje.
Namen predmeta je spoznati pomen kemije, kot temeljne naravoslovne vede, ki je ključna pri reševanju problemov na različnih področjih od prehrambene, tekstilne, farmacevtske, kozmetične in še vrste drugih industrij ter medicine in kmetijstva.
Premet je namenjen razvijanju višje-nivojskih, prenostljivih, kamor uvrščamo: spretnosti reševanja problemov in formacijsko in komunikacijsko pismenost, navajanje na delo v skupini s poudarkom na sodelovalnem učenju in sposobnosti vodenja
Učenci spoznajo, da so metode ločevanja zmesi in analize sestavin zmesi ključne tako v kemijskem raziskovanju, kakor tudi v medicini, kmetijstvu in industriji nasploh.
Spoznajo kromatografijo kot pomembno tehniko čiščenja in ločevanja zmesi, kakor tudi tehniko za analizo naravnih in sinteznih snovi.
S povezovanjem znanj iz kemije, biologije, fizike, zgodovine, umetnosti in gospodinjstva proučujejo naravna barvila in eterična olja. Spoznajo njihovo kemijsko zgradbo lastnosti in uporabo ter vpliv na čeloviti družbeni razvoj.
Spoznajo in preverijo pomen poskusov v raziskovanju, se naučijo načrtovati poskuse, zbirati in vrednotiti ter predstavljati podatke.
Naučijo se uporabljati baze podatkov in programe za 3-D prikaze zgradbe molekul.
Spoznajo ključna načela sodelovalnega učenja in se naučijo povezovati sinteze podatkov v smiselne celote in načinov komuničiranja dosežkov.

35. ROBOTIKA V TEHNIKI

8. razred: 35 ur

Je enoletni tehnični izbirni predmet, pri katerem je v ospredju konstruiranje modelov računalniško krmiljenih strojev in naprav. Učenci pridobivajo osnovna spoznanja o geometriji in konstrukčiji tipičnih oblik robotskih rok, o elektronskih krmiljih, ki so potrebna za računalniško vodenje, o čutilnikih, ki vgrajeni v konstrukčijo omogočajo povratno delovanje na krmilje.
Učenci spoznajo različne oblike uporabe računalniške tehnologije, osnovne pojme robotike in računalniško vodene proizvodnje, načrtujejo in s sestavljankami izdelajo različne računalniško krmiljene modele.
Uporabljajo računalnik in spoznajo njegovo vlogo pri krmiljenju zgrajenih modelov, spoznajo vlogo računalniškega vmesnika pri krmiljenju strojev in naprav.
Učenci spoznajo pokliče s področja elektronike, elektrotehnike in računalništva.
Za učence je ta predmet zelo zanimiv, saj robotizacija prodira na vsa področja dela in je ena najsodobnejših tehnologij na svetu.

36. ELEKTROTEHNIKA

9. razred: 32 ur
Je enoletni tehnični izbirni predmet, pri katerem je v ospredju proizvodnja, prenos in uporaba električne energije.
Učenci spoznajo možnosti pridobivanja električne energije s klasičnimi večinskimi viri in alternativnimi viri in jih preizkusijo z modeli.
Pri spoznavanju porabnikov gradijo delujoče modele oziroma uporabne predmete. Pridobljeno znanje navežejo z drugimi naravoslovno tehničnimi vsebinami. Predmeti dela so uporabni.
Pri delu učenči uporabljajo priročnike in druge vire.
Pri konstruiranju iščejo lastne rešitve in samostojno organizirajo delovno mesto in potek dela.
Ker sta eksperimentalno in projektno delo prevladujoči obliki pouka je v skupini največ 18 učencev.
Učenci spoznajo električni krog, smer el. toka, vire el. napetosti, el. napeljave v stanovanju, delo, moč, elektromotor, generator, transformator.

37. GENETIKA

Predmet GENETIKA lahko učenec izbere v devetem razredu.
Izbirni predmet se povezuje s predmetom biologija v devetem razredu in je njena nadgradnja.
Pri predmetu učenci poglobijo, nadgradijo in razširijo znanje in izkušnje, ki so jih pridobili pri obveznem predmetu. V ospredju je povezovanje teorije in prakse, pridobivanje uporabnega znanja in poklicno usmerjanje. Temu so prilagojene tudi metode dela, ki temeljijo na izkustvenem učenju in aktivnem delu učencev. Prevladujejo: laboratorijsko in eksperimentalno delo učencev, samostojno in vodeno opazovanje, projektno delo, aktivno gojenje organizmov itd.
Pri izbirnem premetu GENETIKA učenec pridobi uporabno znanje za razumevanje pročesov in pojavov v zvezi z dednostjo ter sposobnost predvidevanja posledic poseganja v dedni material.
Poglobi, razširi in nadgradi že osvojeno znanje pri obveznem predmetu in se uri v njegovi uporabi v vsakdanjem življenju.
Učenec se navala na kritično presojanje pozitivnih in negativnih posledic človekovega poseganja v dedno material in se zave možnih zlorab ter njihovih posledic.
Spozna eksperimentalne metode dela in se ob tem seznanja z moralno - etičnimi zadržki pri njihovi uporabi.
Predlagane vsebine so:
Genetika-dedovanje
Zgradba celiče, celično jedro, delitev celice
Prenašanje lastnosti s staršev na potomstvo, Mendlova genetika
Zgradba in pomen nukleinskih kislin, molekularna genetika
Mutacije, modifikacije
Osebek-populacija, populacijska genetika
Dedovanje pri človeku, humana genetika, določanje spola, spolno vezane dednosti, enojajčni in dvojajčni dvojčki
Pomen genetike v vsakdanjem življenju